Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sodelovanju z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom in vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim načelnikom upravnih enot pojasnil, da je z Ministrstvom za okolje in prostor v sodelovanju z ministrico mag. Polono Rifelj uskladil enotno prakso postopanja pri vključevanju stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. In sicer tako, da se 2. odstavek, druga alineja 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma, zato se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatsko vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke se jih ne bo vabilo (le izjemoma), če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba v postopku priznana le izjemoma.

Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj naj bi se po napovedi ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza skrajšali na največ 60 dni. Kot je pojasnil, naj bi k temu prispevalo obvezno navodilo načelnikom upravnih enot o vključevanju stranskih udeležencev. Sosedje mejaši naj v postopkih ne bi več sodelovali samodejno, temveč bi morali izkazati možnost posega v svoje pravice ali pravne koristi. Napovedana je tudi strožja presoja interesa okoljskih nevladnih organizacij. Minister ob tem obljublja, da bodo v enem letu odpravili nakopičene zaostanke.

Napoved sprememb pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sledila sestanku ministra Francija Matoza z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Skrajšanje novih postopkov na največ 60 dni naj bi po njegovem dosegli že v okviru veljavne zakonodaje.

Matoz namreč meni, da zakona ni treba spreminjati. Ključ vidi v razlagi 48. člena Gradbenega zakona, ki jo sam označuje za pravilno in na kateri temelji navodilo upravnim enotam.

»Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj,« je povedal.

V ospredju njegove razlage je položaj sosedov mejašev. Po ministrovih besedah zakon dopušča njihovo sodelovanje kot stranskih udeležencev, ne določa pa, da jih je treba v vsak postopek vključiti samodejno.

Z ministrico za okolje in prostor sta zato načelnikom izdala obvezno navodilo, naj mejašev v prihodnje ne vabijo več avtomatično. Kot pojasnjuje Matoz, bodo sodelovali izjemoma, kadar bo ugotovljeno, da bi načrtovana gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.

»Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke,« je dejal.

Za odpravo zaostankov minister napoveduje eno leto

Večletno odločanje po ministrovi oceni nima posledic zgolj za časovni potek gradnje. Dolgotrajne postopke opisuje tudi kot »gojišče morebitne korupcije«, saj naj bi čakanje ljudi spodbujalo k iskanju nedovoljenih poti do hitrejše pridobitve dovoljenja.

»Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal.

Načelniki upravnih enot so navodilo po njegovih navedbah sprejeli, izvajanje pa namerava spremljati in nadzirati sam. Poleg hitrejšega reševanja novih vlog napoveduje tudi odpravo vseh doslej nastalih zaostankov. Prepričan je, da bodo upravne enote to dosegle v enem letu.

Sosedje naj bi pravni interes izkazovali z dejstvi in dokazi

Dosedanjo prakso vključevanja mejašev Matoz ocenjuje kritično. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno, ob tem pa sprožajo tudi upravne spore.

Takšno podaljševanje postopkov po ministrovi oceni finančno obremenjuje investitorje. Za posameznike, ki hišo gradijo za lastno bivanje, lahko pomeni, da se vselitev v njihov dom odmakne za več let.

Po ministrovih napovedih bo moral vsakdo, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dejstva in dokaze o vplivu nameravane gradnje na svojo nepremičnino. Matoz je pričakovano presojo ponazoril z besedami: »Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled,« in dodal, da so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni, kadar prostorski akt gradnjo dopušča, projekt pa je z njim skladen.

Okoljske organizacije pred strožjo presojo interesa

Napovedana obravnava stranskih udeležencev odpira tudi vprašanje vloge okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko oslabilo okoljski nadzor, zlasti pri večjih infrastrukturnih projektih.

Minister odgovarja, da bodo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu tega ohranile, hkrati pa napoveduje strožjo presojo njihovega interesa za sodelovanje.

Hitrejše pridobivanje dovoljenj želi zagotoviti tako posameznikom, ki rešujejo lastno stanovanjsko vprašanje, kot investitorjem, ki gradijo za trg. Pri tem se sklicuje na koalicijsko pogodbo in v njej predvideno odpravljanje birokratskih ovir. Dolžino upravnih postopkov povezuje tudi s stanovanjskimi cenami, saj se po njegovih besedah posledice dolgotrajnega odločanja na koncu odrazijo v cenah stanovanj.

Daljši poslovni čas za dostopnejše upravne storitve

Ob izdajanju gradbenih dovoljenj je Matoz predstavil še načrtovano podaljšanje poslovnega časa upravnih enot. Predlogu nasprotuje sindikat, ki opozarja na pomanjkljivo analitično podlago za takšno spremembo.

Po oceni sindikalne strani niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice predloga. Prav tako naj ne bi bil ustrezno presojen njegov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja upravnih enot.

Matoz na očitke odgovarja, da »nekih strašnih analiz ne potrebujemo«. »Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo,« je dejal.

Potrebo po spremembi utemeljuje z dostopnostjo storitev: ljudem naj bi omogočili opravljanje upravnih zadev tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, da jim pred uradi ne bi bilo treba čakati že zgodaj zjutraj.

Kot je minister pojasnil po usklajevanjih s sindikati, delovnega časa celotne upravne enote ne nameravajo premakniti. Predvidena sprememba naj bi se nanašala predvsem na podaljšanje poslovnega časa za uporabnike.

Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.

Projektna dokumentacija v zaključni fazi

Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.

Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.

Prvi investitorji že izbrani

Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.

Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij

Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.

Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.

Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.

Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov

Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.

Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.

V času globalnih gospodarskih sprememb postajajo afriški trgi vse pomembnejši cilj podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje izven evropskih meja. Med državami z velikim razvojnim potencialom izstopa tudi Zambija, ki z vlaganji v infrastrukturo, energetiko in trajnostni razvoj ustvarja številne poslovne priložnosti za mednarodne partnerje.

Zaradi svoje geografske lege predstavlja pomembno gospodarsko središče južne Afrike in hkrati izhodišče za poslovanje na širšem regionalnem trgu. Stabilno poslovno okolje ter razvojni projekti na področju energetike, gradbeništva in javne infrastrukture odpirajo možnosti sodelovanja tudi slovenskim podjetjem.

Priložnosti tam, kjer ima Slovenija največ znanja

Slovenska podjetja sodijo med prepoznane ponudnike kakovostnih tehnoloških rešitev, opreme in inženirskih storitev. Prav ta področja sodijo med razvojne prioritete Zambije.

Velik potencial predstavljajo predvsem:

• sončne elektrarne in hranilniki energije
• energetsko učinkovite tehnologije
• sistemi za oskrbo z vodo in čiščenje odpadnih voda
• komunalna infrastruktura
• gradbeni materiali in sodobni gradbeni sistemi
• arhitektura in projektiranje
• inženiring ter tehnično svetovanje
• oprema za industrijo in proizvodnjo
• trajnostna gradnja in zelene tehnologije

Na številnih od teh področij imajo slovenska podjetja bogate izkušnje, inovativne rešitve in mednarodne reference, kar predstavlja dobro osnovo za uspešen nastop na zambijskem trgu.

Poslovno sodelovanje temelji na zaupanju

Pri vstopu na nov trg je poleg kakovostnega izdelka pomembno tudi razumevanje lokalnega poslovnega okolja, zakonodaje in poslovnih običajev. Prav zato imajo pomembno vlogo organizacije, ki povezujejo podjetja in pomagajo pri vzpostavljanju poslovnih stikov.

Slovenski poslovni klub Zambija podjetjem pomaga pri iskanju lokalnih partnerjev, organizaciji poslovnih srečanj, povezovanju z institucijami ter prepoznavanju konkretnih poslovnih priložnosti. S svojim delovanjem zmanjšuje začetna tveganja in podjetjem omogoča lažji vstop na trg.

Mednarodno sodelovanje ustvarja nove priložnosti

Uspešna internacionalizacija ne pomeni le izvoza izdelkov, temveč tudi dolgoročno sodelovanje, izmenjavo znanja in razvoj skupnih projektov.

Prav na področjih obnovljivih virov energije, trajnostne gradnje, komunalne infrastrukture, upravljanja z vodami in industrijskih rešitev obstajajo številne možnosti za sodelovanje med slovenskimi in zambijskimi podjetji.

S povezovanjem gospodarstev nastajajo nove razvojne priložnosti, ki prispevajo h gospodarski rasti obeh držav ter krepijo položaj slovenskih podjetij na hitro rastočih afriških trgih.

Priložnost za prihodnost

Afrika postaja ena najhitreje razvijajočih se gospodarskih regij na svetu, Zambija pa zaradi svoje stabilnosti in razvojnih načrtov predstavlja zanimivo destinacijo za podjetja, ki razmišljajo dolgoročno.

Slovenski poslovni klub Zambija ostaja pomemben partner slovenskim podjetjem pri iskanju novih poslovnih priložnosti, povezovanju z lokalnimi deležniki in razvoju trajnostnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Zambijo.

Vabilo k udeležbi v Gospodarsko delegacijo v Zambijo: oktober-november 2026
Slovenski poslovni klub v Zambiji vabi slovenska podjetja k izkazu interesa za udeležbo v gospodarski delegaciji v Republiko Zambijo, ki je predvidena v oktobru oziroma novembru 2026. Delegacijo skupaj organizirata Slovenski poslovni klub v Zambiji in SPIRIT Slovenija z namenom slovenskim podjetjem omogočiti neposreden dostop do poslovnih priložnosti na zambijskem trgu ter vzpostavitev kakovostnih poslovnih povezav z lokalnimi podjetji in institucijami.

Izkoristite vavčer podjetniškega sklada (SPS)
Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko za udeležbo v gospodarski delegaciji koristijo vavčer podjetniškega sklada za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino, s katerim je mogoče pridobiti povračilo dela upravičenih stroškov udeležbe v skladu z veljavnim javnim pozivom.
Slovenski poslovni klub v Zambiji podjetjem po potrebi nudi informacije glede možnosti koriščenja vavčerja ter svetuje pri pripravi na delegacijo.

Kontakt
Slovenski poslovni klub Zambija
Stand J8
Bata Boulevard Agricultural Showgrounds
Lusaka ZM, 10101, Zambia
info@slo-zambia.com
+ 386 889 294 (Damjan Zonta)
www.slo-zambia.com