Noveli zakonov poenostavljata postopke gradnje, uvajata ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov (OPN) in opuščata plačilo komunalnih prispevkov za enostavne objekte brez priključkov.

Državni zbor je pred dnevi sprejel spremembe zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona. Kot je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, nove določbe po eni strani racionalizirajo postopke, po drugi pa omogočajo, da bodo graditelji hitreje prejemali odgovore mnenjedajalcev. Pomembne so tudi spremembe glede plačevanja komunalnega prispevka ter pri obravnavi objektov brez popolne dokumentacije.

Združitev vsebin v enoten zakon

Minister Novak je ob tem poudaril, da so pretekle spremembe postopke pogosto po nepotrebnem zapletle in podvojile. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno v prihodnje vsebino obeh zakonov ponovno združiti v enoten predpis, skupaj z zakonom o varstvu okolja.

Noveli določata enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenja. Če v tem času mnenje ne bo izdano, bo upravni organ mnenjedajalca pozval, naj ga v 15 dneh dostavi, sicer se bo štelo, da je pozitivno. Po novem bodo združeni tudi postopki presoje vplivov na okolje in prostorskega načrtovanja, saj so nosilci urejanja prostora isti.

Za usklajevanje negativnih mnenj bo minister lahko imenoval posebno delovno skupino. Ta rešitev nadomešča dosedanje zakonsko predpisane skupine, kjer občine pogosto niso imele možnosti vpliva. Kot je dejal Novak, so novo prakso uspešno uporabili že pri obnovi po poplavah.

Ciljne spremembe prostorskih načrtov

Novela uvaja možnost t. i. ciljne spremembe OPN, namenjene manjšim območjem do 5000 kvadratnih metrov. Gre za rešitve, kjer ni potrebno spreminjati celotnega prostorskega načrta, na primer pri ureditvi skupine objektov. Mnenja, pridobljena v postopku sprejemanja takšnih sprememb, se bodo lahko uporabila tudi pri izdaji gradbenih dovoljenj.

Za protipotresne sanacije na območjih z nevarnostjo rušilnih potresov sprememba OPN ne bo potrebna, če bo šlo le za širitev zidov navzven. Če pa se bo povečala neto površina objekta (npr. z dodajanjem balkonov ali nove etaže), bo mogoča uporaba ciljne spremembe OPN. Dvigala ali dodatna stopnišča bo po novem mogoče graditi brez spremembe prostorskega načrta.

Komunalni prispevek za enostavne objekte

Novosti se nanašajo tudi na komunalni prispevek. Za enostavne pomožne objekte brez samostojnih priključkov (voda, elektrika, kanalizacija), javna najemna stanovanja, gasilske domove ter objekte za zaščito in reševanje plačilo ne bo več potrebno. V vseh drugih primerih pa bo prispevek treba poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Pravice graditi ne bo več treba dokazovati za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere z novo gradnjo ne bo poseženo. Sprememba rešuje težave, ki so nastale zaradi novih pravil glede katastra, po katerih se meja stavbe določa po najbolj izpostavljenem delu objekta (npr. strehi), kar je pogosto povzročilo navidezno seganje stavb nad javne ceste.

Uporabno dovoljenje za starejše objekte

Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki je doslej veljala za objekte zgrajene pred letom 1968, se po novem razširja na objekte, zgrajene do leta 1995. Veljala bo tudi za objekte, zgrajene v okviru popotresne obnove Posočja, ter za enostanovanjske stavbe, ki so imele gradbeno dovoljenje do leta 2003.

Kot je pojasnil minister, ne gre za legalizacijo, temveč za ureditev stanja tam, kjer dokazil o dovoljenjih ni mogoče predložiti, a iz posrednih dokazov izhaja, da so bila izdana. Še vedno pa se s tem ne bo potrjevala potresna varnost objektov ali izpolnjevanje bistvenih zahtev.

Legalizacija obstoječih nelegalnih objektov

Ministrstvo ni nadomestilo 146. člena gradbenega zakona, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče in je omogočal legalizacijo objektov daljšega obstoja. Primeri (okoli 1700), ki so bili doslej prepuščeni pravni praznini, se bodo zdaj lahko vodili po rednem postopku legalizacije iz 145. člena zakona.

Postopek bo mogoče začeti za objekte, zgrajene pred novembrom 2017, če bo zahteva za izdajo odločbe vložena najkasneje do konca leta 2030 (doslej je veljal petletni rok od uveljavitve zakona). Za objekte, zgrajene po novembru 2017 brez dovoljenja, pa zakon ne predvideva možnosti legalizacije – zanje bo treba izvesti redne postopke in plačati nadomestilo za degradacijo prostora.

Spremenjen pravilnik o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo delodajalci delavcem, ki na prostem delajo pri visokih temperaturah, vsakih nekaj ur omogočiti odmor in zagotoviti brezplačne osvežilne napitke. Novela naj bi bistveno izboljšala delovne pogoje, zlasti na manjših gradbiščih in začasnih deloviščih.

Na Ministrstvu za delo so po obsežnem usklajevanju s sindikati in predstavniki delodajalcev sprejeli spremembe Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Te odslej delodajalcem nalagajo obveznost, da delavcem, ki opravljajo delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C, vsaki dve do tri ure omogočijo 15-minutni odmor in jim zagotovijo brezplačne hladne napitke. Spremenjeni pravilnik je že začel veljati.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob tem napovedal, da bodo v petek sprejeli še posebne smernice za delodajalce, ki sicer ne bodo pravno zavezujoče, a bodo vsebovale priporočila za dodatno zaščito delavcev pri visokih temperaturah.

Med predlaganimi ukrepi je tudi prilagoditev delovnega časa – zlasti tako, da se najtežja fizična dela ne opravljajo v času največje vročine. Ministrstvo dodatno priporoča, da delavci, ki delajo v izjemno vročih razmerah, ne delajo sami, temveč vedno v spremstvu sodelavcev.

»Oblikovali smo niz priporočil, ki bodo delodajalcem in delavcem v pomoč pri organizaciji dela v vročinskih razmerah. Cilj je jasen – zmanjšati tveganja za zdravje in zagotoviti boljšo zaščito tistih, ki so najbolj izpostavljeni,« je pojasnil minister Mesec.

Minister je ob predstavitvi sprememb navedel tudi podatke Mednarodne organizacije dela (ILO), po katerih naj bi zaradi vročine na delovnem mestu letno umrlo približno 22.000 ljudi po svetu. ILO po njegovih besedah poroča še, da se pri delu pri temperaturah nad 30 °C verjetnost za nezgode poveča za eno šestino, pri temperaturah nad 38 °C pa že za eno tretjino.

Pozitivna ocena Inšpektorata: spremembe prinašajo večjo zaščito delavcev

Na Inšpektoratu za delo pozdravljajo uvedene spremembe pravilnika, ki jih po besedah inšpektorice Irene Kastelec razumejo kot pomemben korak k boljši zaščiti delavcev pred vplivi ekstremnih temperatur.

Kot pojasnjuje, so na večjih gradbiščih zaščitni ukrepi pred vročino že utečena praksa – delavcem so praviloma omogočeni redni odmori, v času povišanih temperatur pa tudi dodatni. Pogosto imajo na voljo klimatizirane skupne prostore, kjer si lahko opomorejo v varnem okolju.

Drugačna je slika na manjših gradbiščih, kjer tovrstni ukrepi pogosto niso sistemsko urejeni ali pa se izvajajo nedosledno. Prav tam se po besedah Kastelec pojavlja največ izzivov in prijav.

Inšpektorat je v preteklosti sicer redno prejemal prijave zaradi previsokih temperatur na delovnih mestih, vendar so se te večinoma nanašale na zaprte prostore, kjer je pravna podlaga za ukrepanje že obstajala. Pri zunanjih deloviščih takega okvira do zdaj ni bilo. S spremenjenim pravilnikom pa se vzpostavlja jasna pravna podlaga, ki bo inšpektorjem omogočila učinkovitejši nadzor in – če bo potrebno – tudi sankcioniranje kršitev.

So mobilne hišice res gradbeni objekti?
Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v kamping sektorju. V kampu Jazina v Tisnem je 48 mobilnih hišic razglasila za gradbene objekte brez ustreznega dovoljenja in naložila njihovo odstranitev v roku 90 dni. Primer bi lahko postal pomemben precedens, ki odpira številna vprašanja glede pravnega statusa mobilnih hišic.

Kaj je ugotovila inšpekcija?

Med nadzorom v maju 2025 je višji gradbeni inšpektor ugotovil, da mobilne enote nimajo gradbenega dovoljenja. V odločbi je kamp označen kot “nezakonito rekonstruiran”, pri čemer je podjetju Prisliga, občinskemu upravljavcu kampa, naložena odstranitev vseh objektov v določenem roku. Inšpektorji so te hišice klasificirali kot gradbene objekte, kar pomeni, da zanje veljajo povsem drugačne pravne zahteve kot za premično kamp opremo.

Pravni spor glede definicije

Trenutno veljavna hrvaška zakonodaja – predvsem Zakon o gostinski dejavnosti in Pravilnik o kategorizaciji kampov – mobilne hišice definira kot premično opremo za kampiranje, izdelano iz trdnih materialov, a brez trajne povezave s tlemi. Mobilne hišice naj bi bile zasnovane tako, da se lahko prestavljajo in ne zahtevajo gradbenega posega.

Ravno ta razlika je bila doslej osnova za množično širitev mobilnih hišic v hrvaških kampih, ki so v zadnjih letih postale standard luksuznega kampiranja in pomembna investicijska priložnost.

Odmevi in posledice

Odločba gradbene inšpekcije je presenetila številne lastnike kampov, investitorje, pravnike in izvajalce. Opozarjajo, da bi lahko ta primer postal nevaren precedens, ki bi ogrozil stabilnost več sto obstoječih kampov po Hrvaški, kjer so mobilne hišice postale ključni del ponudbe.

V kolikor bi se ta razlaga uveljavila kot praksa, bi to lahko pomenilo, da bodo morali upravljavci kampov po vsej državi za mobilne enote pridobivati gradbena dovoljenja – kar bi močno zapletlo in podražilo njihovo umestitev ter ogrozilo razvoj panoge.

Primer kampa na Murterju razkriva kompleksnost zakonodajne ureditve na stičišču turizma in gradbeništva. Zakonodajalci in nadzorne institucije bodo morali v prihodnje jasno definirati mejo med mobilnimi in fiksnimi objekti, da se zagotovi pravna varnost investitorjev in razvoj kamping turizma. Hrvaški kamping sektor, eden najbolj dinamičnih v regiji, zdaj z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnji razvoj dogodkov.