Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.

Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture

Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.

Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe

Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.

Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.

Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.

Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah

Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.

Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.

Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.

Ministrica dr. Asta Vrečko slavnostno odprla prenovljeno stavbo Luške kapitanije v Kopru. Ministrstvo za kulturo je za obnovo stavbe, v kateri bodo tudi prostori ZVKDS območne enote Piran, namenilo 628.000 evrov.

V Kopru so odprli prenovljeno stavbo Luške kapitanije, pomemben zgodovinski objekt, katerega izvor sega v obdobje Beneške republike. Po zaključku vseh gradbenih in notranjih ureditev bo v njej svoje prostore dobila območna enota Piran Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Del pritličja bo po predlogu Mestne občine Koper namenjen javnim vsebinam. Piranska območna enota ZVKDS je doslej delovala na več različnih lokacijah, pri čemer je iskanje ustreznih prostorskih pogojev dolga leta zaznamovalo njeno delovanje na tem območju. Leta 2020 se je z selitvijo luške kapitanije na novo lokacijo odprla priložnost za pridobitev prostorov, ki tudi simbolno odražajo poslanstvo zavoda. S tem se ZVKDS umešča ob bok sorodnim ustanovam v jadranskem prostoru, ki delujejo v objektih z izrazito kulturno vrednostjo.

Vodja piranske območne enote ZVKDS Etbin Tavčar je ob odprtju poudaril pomen pridobitve lastnih prostorov, ki jih zavod že dolgo potrebuje. Ob tem je izrazil tudi podporo vključevanju javnih vsebin v stavbo. Po njegovih besedah želijo svoje poslanstvo izvajati na sodoben način ter hkrati razvijati širšo urbanistično zgodbo, ki stavbo umešča v kontekst zgodovinskega razvoja območja med nekdanjim beneškim in današnjim pristaniščem. Prenova tako po njegovem mnenju omogoča novo interpretacijo zgodovinskih plasti prostora.

Dogodka se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je poudarila pomen decentralizacije kulturnega sektorja, pri čemer imajo ključno vlogo prav institucije, kot je ZVKDS. Ministrstvo za kulturo je za obnovo stavbe namenilo 628.000 evrov.

Generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin je ob tej priložnosti izpostavil, da je varovanje kulturne dediščine skupna odgovornost družbe. Odprtje stavbe po njegovih besedah simbolno pomeni tudi njeno odpiranje širši javnosti, skupnosti in prihodnjim generacijam, obenem pa predstavlja pomemben korak k aktivnemu soustvarjanju odnosa do dediščine.

Ministrica je dodatno izpostavila, da bo del pritličja namenjen javnemu programu, ki bo vključeval muzejske, galerijske in druge razstavne vsebine. Ob tem je poudarila, da kot objekt najvišje kulturne dediščine stavba mora ostati javno dostopna ter ni namenjena zasebnim tržnim dejavnostim.

Luška kapitanija je zgodovinska stavba iz predindustrijskega obdobja, ki je v času Beneške republike služila pomorski upravi. Svojo funkcijo je ohranila tudi kasneje, ko je v njej deloval pristaniški poveljnik, kar se odraža tudi v njenem imenu. Arhitekturno je stavba oblikovana v klasicističnem duhu in obložena z istrskim kamnom, njena podoba pa še danes odraža bogato pomorsko dediščino.

O pomembnih zgodovinskih plasteh priča tudi vzidana napisna plošča z letnico 1713, grbom koprskega podestata Petra Grimanija in napisom, ki kaže na preureditev starejšega objekta za potrebe pristaniške zdravstvene službe. Stavba je bila umeščena zunaj nekdanje mestne pozidave, na območju ob mandraču, med nekdanjima utrdbama Balluardo Thiepolo terrapienato in Parte terrap.ta, nasproti mestnih vrat sv. Martina.

Zaradi svoje lege med nekdanjim in današnjim pristaniščem ima objekt tudi pomemben potencial za razvoj interpretacijskih vsebin prostora. Kot poudarja Tavčar, lahko stavba predstavlja izhodišče za vzpostavitev zgodovinske interpretacijske poti.

Piranska območna enota ZVKDS se bo v prenovljene prostore preselila po dokončanju notranje ureditve.

Samostanski kompleks z večstoletno duhovno in kulturno dediščino kartuzijanov na Slovenskem. Kartuzija Pleterje je bila na današnji seji vlade razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Samostan, ki ga je leta 1407 ustanovil grof Herman II. Celjski, danes predstavlja edino še delujočo kartuzijo v Sloveniji.

Na pobudo ministrstva za kulturo je vlada kartuzijo Pleterje uradno uvrstila med najpomembnejše spomenike državnega pomena. Gre za izjemen duhovni, kulturni in zgodovinski prostor, ki sodi med najbolj prepoznavne primere sakralne dediščine v Sloveniji.

Ob razglasitvi so na ministrstvu poudarili, da kartuzija Pleterje predstavlja enega najpomembnejših samostanskih kompleksov na Slovenskem ter izjemen primer kartuzijanske dediščine v srednjeevropskem prostoru. Samostan je leta 1407 ustanovil grof Herman II. Celjski, eden najvplivnejših plemičev svojega časa in pomemben podpornik umetnosti. Ob dobro ohranjenem delu stare kartuzije z gotsko cerkvijo je bila na prelomu 19. in 20. stoletja zgrajena nova kartuzija, Pleterje pa danes ostaja edina aktivna kartuzija v Sloveniji.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem poudarila, da kartuzija Pleterje predstavlja izjemen del slovenske kulturne dediščine, ki odraža bogato zgodovino, duhovnost in ustvarjalnost prostora. Z razglasitvijo za kulturni spomenik državnega pomena država potrjuje njeno izjemno vrednost ter prevzema še večjo odgovornost za njeno varovanje in ohranjanje.

Kot so še navedli na ministrstvu, kompleks predstavlja celovito kulturnozgodovinsko enoto, v kateri se prepletajo arhitekturne, umetnostne in krajinske vrednote, hkrati pa jasno odraža večstoletno duhovno in kulturno tradicijo kartuzijanskega reda na Slovenskem.

Z razglasitvijo država dodatno krepi varstvo tega izjemnega območja kulturne dediščine ter vzpostavlja pogoje za njegovo dolgoročno ohranjanje. Odlok natančno določa obseg spomenika, njegove varovane sestavine in vplivno območje ter uvaja varstveni režim, ki bo omogočal ohranjanje arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot kartuzije tudi za prihodnje generacije.