Vlada je na seji v Mariboru včeraj potrdila drugo spremembo programa izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, s katero prerazporeja 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže.

Kot so po seji sporočili z Ukom-a, je glavni namen spremembe učinkovitejša raba razpoložljivih sredstev in usmeritev na področja z največjim razvojnim učinkom. Hkrati želi Slovenija s prerazporeditvijo dodatno pospešiti črpanje evropskih sredstev, zlasti v letu 2026.

Usmeritev v strateške tehnologije in energetski prehod
Del sredstev bo namenjen novim vsebinam. Za podporo naložbam, ki prispevajo k evropskim strateškim tehnologijam, je predvidenih 53,5 milijona evrov, za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij 30 milijonov evrov, za nadgradnjo superračunalniške infrastrukture pa 23,5 milijona evrov.

Energetski prehod in energetska varnost ostajata ena ključnih prioritet. Za čezmejne energetske povezave, prenosno in distribucijsko omrežje, sisteme shranjevanja energije ter polnilno infrastrukturo je načrtovanih 57,7 milijona evrov.

Na novo so opredeljena tudi sredstva za obrambo in varnost oziroma t. i. dvojno rabo, skupaj 81,4 milijona evrov. Zdravstvena infrastruktura za dvojno rabo, predvsem naložbe v regijske bolnišnice, bo prejela 46 milijonov evrov. Za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja je namenjenih 41,9 milijona evrov, namenjenih sofinanciranju javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih enot.

Strateški projekt obnovljenega Centra Rotovž
V spremenjeni program je umeščena nova strateška operacija v vzhodni kohezijski regiji – obnova Centra Rotovž v Mariboru, ki celovito rešuje prostorsko in razvojno problematiko treh osrednjih kulturnih institucij: Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. Za projekt je predvidenih 18 milijonov evrov evropskih sredstev.

V okviru sklada za pravični prehod sta vključena dva nova ukrepa: v SAŠA regiji odkup in prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj za potrebe javnih najemnih stanovanj (5 milijonov evrov), v Zasavju pa vzdrževanje in prenos stanovanjskih enot v vrednosti 1,5 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša tudi sistemske izboljšave, med njimi možnost podaljšanja izvajanja kohezijske politike do konca leta 2030 ter višjo stopnjo sofinanciranja za nove cilje – do največ 100 odstotkov.

Pospešeno izvajanje kohezijske politike
Spremembo programa je potrdil tudi odbor za spremljanje. Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo Marko Koprivc je poudaril, da ne gre le za tehnično prilagoditev, temveč za strateški ukrep za povečanje učinkovitosti izvajanja v drugi polovici finančne perspektive. Iz Evropske komisije so ob tem izpostavili opazen pospešek pri izvajanju slovenskega programa in poudarili nujnost ohranjanja tempa.

Spremenjeni program bo ministrstvo zdaj posredovalo v formalno potrditev Evropski komisiji.

Brez zmanjševanja sredstev projektom
Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je pojasnil, da prerazporeditev ne pomeni odvzema sredstev posameznim projektom. Evropska komisija je države članice pozvala, naj v okviru obstoječega obsega najdejo deset odstotkov sredstev za nove prednostne cilje, zato Slovenija del sredstev prerazporeja s projektov, ki še niso v izvajanju. Po njegovih besedah noben projekt ni bil ukinjen ali ustavljen, gre zgolj za začasno prerazporeditev.

Sprememba uredbe o kohezijski politiki prinaša tudi finančne ugodnosti: dodatna predplačila, znižanje finančnega mejnika za leto 2026 ter možnost podaljšanja celotnega obdobja črpanja do leta 2030. Za strateške tehnološke platforme je namenjenih 53,5 milijona evrov, za energetski prehod 57,7 milijona evrov, za dvojno rabo 81,4 milijona evrov, za stanovanjsko politiko pa 41,9 milijona evrov.

V Mariboru se s kohezijskimi sredstvi financirajo številni pomembni projekti, med njimi univerzitetni projekti Innovum. Minister je izpostavil tudi dobro pripravljenost podravskih občin pri čezmejnih projektih Interreg in projektih iz dogovora za razvoj regij. Trenutno je za 2,2 milijarde evrov od 3,2 milijarde razpoložljivih sredstev že izdanih odločitev o podpori.

Dodatna državna podpora projektu Rotovž
Ena od ključnih sprememb neposredno zadeva Center Rotovž, ki bo od države prejel dodatnih 21 milijonov evrov. Vrednost projekta je narasla s 25 na 40 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo 9,6 milijona evrov, ministrstvo za kohezijo pa 6,4 milijona evrov evropskih in nacionalnih sredstev. S prerazporeditvijo bo državni proračun prevzel večino preostalih stroškov.

Mariborski župan Saša Arsenovič napoveduje, da bo gradnja končana spomladi, odprtje pa konec prihodnjega leta. Odločitev vlade bo občino razbremenila za približno 21 milijonov evrov oziroma za skoraj 30 milijonov evrov manj potrebnih posojil.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da gre za naložbo nacionalnega pomena, umeščeno v občutljivi del kulturne dediščine, ter eno največjih kulturnih investicij v samostojni Sloveniji. Dodatna sredstva bodo po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona zagotovljena iz kohezijskih sredstev, varnostne mreže in integralnih sredstev.

Novi tehnološki centri in dogovori z občino
V sklopu vladnega obiska so položili temeljna kamna za dva ključna razvojna projekta Univerze v Mariboru: prizidek Fakultete za zdravstvene vede in Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Novi center bo združeval univerzo, gospodarstvo, start-upe in mednarodne raziskovalne institucije ter bo umeščen v prenovljene prostore na Valvasorjevi ulici.

Premier Robert Golob je poudaril, da projekt Maribor usmerja v prihodnost znanstvenih in visokotehnoloških panog, rektor Zdravko Kačič pa ga je označil za prelomen korak v sklopu 80-milijonskega cikel investicij tehnološkega inovacijskega centra univerze.

Golob in Arsenovič sta po seji podpisala tudi dogovor o ureditvi ključnih premoženjskopravnih razmerij med državo in Mestno občino Maribor. Ta vključuje prenos lastniških deležev v DSO Tezno, zemljišče za dograditev III. gimnazije ter ureditev statusa objektov Račji dvor in nekdanjega tekstilnega inštituta.

Če želiš, lahko pripravim še bolj strokovno različico s poudarkom na urbanističnih, investicijskih ali kohezijsko-razvojnih vidikih.

Na severozahodnem robu Ljubljane bo v prihodnjih letih zraslo novo mestno središče z več tisoč stanovanji, parkom, šolami in zdravstvenim kompleksom. Ljubljana se širi – in to v največjem obsegu v svoji zgodovini.

Ljubljana načrtuje novo urbano območje

Župan Zoran Janković je razkril, da bo največja prostorska širitev prestolnice potekala v območju Stanežic ob Celovški cesti, kjer Mestna občina Ljubljana načrtuje povsem novo mestno četrt.

»Tja bomo preselili podjetji LPP in LPT, kjer bo zgrajena nova prometna in komunalna infrastruktura. Na mestu sedanjega LPP pa bo nastal tretji največji mestni park,« je pojasnil Janković.

Novo »mesto v mestu«

Po besedah župana bo v Stanežičah zgrajenih okoli 7.000 stanovanj, kar pomeni novo urbano središče za približno deset tisoč prebivalcev. Ob stanovanjskih objektih bodo predvidene tudi osnovne šole, zdravstveni center, športna igrišča ter obsežen parkovni sistem, ki bo povezal severni del Ljubljane z obstoječo urbano strukturo.
»Gre za popolnoma novo mestno območje z vsemi javnimi funkcijami – šolami, vrtci, parkom in prometno infrastrukturo. Tam se bo oblikovalo novo središče življenja,« poudarja Janković.

Preselitev LPP in LPT odpira prostor za nov mestni park

Trenutni sedež Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 bo v prihodnjih letih preurejen v obsežen mestni park.

Podjetji LPP in Ljubljanska parkirišča in tržnice se bosta preselili proti Stanežičam, kjer bo zgrajena sodobna logistično-prometna infrastruktura.

Na območju današnjega LPP bo urejen tretji največji park v mestu – takoj za Tivolijem in parkom Špica. Ob njem bodo zrasli novi stanovanjski bloki ter spremljajoči javni program, med drugim šole in zdravstvene ustanove.

Kanal C0 – infrastrukturni pogoj za razvoj

Ključno za izvedbo načrtovane širitve je dokončanje kanala C0, ki omogoča odvajanje odpadnih voda iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Kanal, dolg 12,1 kilometra, povezuje črpališča Mala vas, Tomačevo, Jarše, Ježico in Sneberje ter poteka od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod.

»Širitev nismo mogli začeti, dokler ni bil zgrajen kanal C0. Ko bo projekt dokončan, bo omogočil razvoj novega mestnega območja,« je pojasnil župan.

Možnosti nadaljnje rasti mesta

Glavni razvojni potencial Ljubljane se trenutno osredotoča na Stanežice. Drugod večjih prostorskih rezerv ni. Barje ostaja zavarovano območje Natura 2000, kjer gradnja ni dovoljena, Kleče so del vodovarstvenega območja, Sostro se razvija postopno z manjšimi naselji, Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pa omogočata zgolj zmerno rast ob glavnih prometnih poteh.

Mestna občina hkrati načrtuje tudi postopno preobrazbo območja BTC v zeleno poslovno-stanovanjsko središče.

Novo poglavje urbane preobrazbe

Z načrtovanim projektom v Stanežičah Ljubljana vstopa v novo razvojno obdobje. Cilj je ustvariti sodobno, trajnostno zasnovano sosesko, ki bo odgovorila na stanovanjske potrebe prestolnice in hkrati spoštovala naravne danosti prostora.

Čeprav časovnica izvedbe še ni dokončno določena, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da se bo projekt začel takoj po zaključku gradnje kanala C0.

Upravna enota Ljubljana je izdala gradbeno dovoljenje za zadnji odsek kanalizacijskega kanala C0, enega najbolj spornih infrastrukturnih projektov v prestolnici. Nasprotniki gradnje, ki so v preteklosti že večkrat uporabili različna pravna sredstva za njegovo zaustavitev, so že napovedali pritožbo na ministrstvo za naravne vire in prostor.

Zadnji odsek po več kot dveh letih postopkov

Mestna občina Ljubljana je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za zadnji, približno 120 metrov dolg odsek kanala, vložila maja 2023. Po več kot dveh letih in treh mesecih je Upravna enota Ljubljana 16. septembra dovoljenje izdala. Gre za osmo gradbeno dovoljenje, saj je občina v preteklih letih že pridobila sedem dovoljenj in zgradila preostanek kanala, ki bo ob dokončanju dolg 12 kilometrov.

Kanal C0 je od vsega začetka predmet burnih razprav, ker poteka čez vodovarstveno območje. Namenjen je odvajanju odpadnih voda iz severnega dela Ljubljane ter občin Vodice in Medvode proti centralni čistilni napravi v Zalogu.

Kritike postopka izdaje dovoljenja

Odziva Mestne občine Ljubljana na izdano dovoljenje ni bilo mogoče pridobiti. Odvetnik Klemen Golob, ki v postopku zastopa del lastnikov zemljišč, nasprotujočih projektu, je odločitev označil kot pričakovano, vendar po njegovem mnenju »nepravilno in nezakonito«.

Po njegovih besedah je upravna enota »pred izdajo gradbenega dovoljenja opustila temeljna procesna dejanja, namenjena varovanju pravice strank do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev«. Dodal je še: »Vsakemu povprečno razumnemu človeku je jasno, da kanalizacija nad virom čiste pitne vode nima kaj iskati.«

Iz dovoljenja je razvidno, da gre za tehnično zahtevno gradnjo. Začetek del je sicer mogoč šele po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da zoper njega ni več mogoča pritožba, pravnomočno pa postane, ko ga ni več mogoče izpodbijati niti v upravnem sporu. V dokumentu je dodatno zapisano, da lahko investitor začne gradnjo že po dokončnosti dovoljenja – a na lastno odgovornost.

Napovedana pritožba in tožba

Golob je napovedal pritožbo na ministrstvo za naravne vire in prostor, kar bo začasno zadržalo izvršitev gradbenega dovoljenja. Poleg tega pripravlja tudi tožbo na podlagi zakona o varstvu okolja, ki zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja in pravno varstvo te pravice. Zakon omogoča, da fizične osebe, nevladne organizacije ali civilne iniciative zahtevajo sodno prepoved izvedbe načrtovanega posega, kadar obstaja velika verjetnost čezmerne obremenitve okolja ali neposredna nevarnost za zdravje ljudi.

Del širšega občinskega projekta

Z izgradnjo zadnjega, 120 metrov dolgega odseka bi občina sklenila kanal C0 v skupni dolžini 12,1 kilometra. Projekt je del obsežnega občinskega načrta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki vključuje tudi nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu ter izgradnjo fekalne kanalizacije na 39 območjih Ljubljane. Za celoten projekt so tri občine pridobile evropska kohezijska sredstva.