Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno vprašanje, kdaj in s katerimi ukrepi je treba zaščititi delavce pred vplivi vročine. Vodnik prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje ob naraščajočih temperaturah ter podpira delodajalce in strokovne delavce pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer.

Podnebne spremembe tudi v Sloveniji vse pogosteje prinašajo kratkotrajne, a izrazito intenzivne vročinske valove, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju ter povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje zaposlenih, še posebej pri fizično zahtevnih opravilih v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

V takšnih razmerah postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. Na strani delodajalcev je odgovornost, da pravočasno prepoznajo tveganja in uvedejo primerne preventivne ukrepe, medtem ko morajo zaposleni predpisana navodila dosledno izvajati. Zakonski okvir določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim nalaga tudi pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja.

V Sloveniji se je strokovna pozornost vplivu visokih temperatur na zdravje okrepila po letu 2017, dodatno pa se je tematika varnosti pri delu v ekstremnih temperaturnih pogojih izpostavila po letu 2020. Pomemben premik je bil dosežen leta 2023 z izdajo slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu »Vročina pri delu – smernice za delovna mesta«. Nadaljnji korak je sledil leta 2025 z dopolnitvijo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določila za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.

Zaradi potreb iz prakse po bolj jasnih in časovno opredeljenih usmeritvah je bil pripravljen novi vodnik »Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov«, ki v ospredje postavlja operativne postopke ukrepanja. Dokument natančneje opredeljuje, kdaj in kako začeti izvajati posamezne ukrepe za omejevanje vplivov vročine. Pri tem se opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem ter strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu kot praktična podpora pri uresničevanju zakonskih obveznosti. Njegov ključni namen je zmanjševanje tveganj, povezanih s prekomerno toplotno obremenitvijo, ter izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih v obdobjih vse pogostejših vročinskih ekstremov.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo sta objavila javni poziv DEMO LES 2026, s katerim namenjata 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnih demonstracijskih objektov iz lesa. Občine in javni zavodi lahko za posamezen projekt pridobijo med 100.000 in 250.000 evrov, pri čemer mora delež lesa v uporabljenih materialih znašati najmanj 30 odstotkov. Rok za prijavo je 1. junij 2026. Čeprav razpisani znesek ni visok, jasno nakazuje usmeritev države: les naj ne bo le izvozni vir, temveč tudi gradbeni material domačih projektov.

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropski uniji, saj gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov njenega ozemlja. Letni posek presega 6 milijonov kubičnih metrov. Kljub temu velik delež lesa zapusti državo kot surovina ali polizdelek, namesto da bi bil predelan v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Države, kot sta Avstrija in Nemčija, ta les odkupijo, ga industrijsko predelajo in prodajo kot konstrukcijski ali inženirski les ter pohištvo, pri čemer vrednost na kubični meter občutno naraste.

Slovenska gozdno-lesna veriga ostaja razdrobljena. Na eni strani so lastniki gozdov, večinoma zasebniki z majhnimi parcelami, ki nimajo ustreznih kapacitet za organiziran tržni nastop. Na drugi strani so žagarski obrati in lesnopredelovalna industrija, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, zastarelo opremo in oteženim dostopom do surovine po konkurenčnih cenah. Med obema segmentoma primanjkuje zmogljivosti za predelavo, ki bi les zadržale v državi in mu dodale višjo vrednost.

Veliko lesa, malo domače predelave

Slovenija bi lahko velik del teh izdelkov proizvajala sama. Razpis DEMO LES 2026 sicer ne rešuje sistemskih težav, predstavlja pa konkreten korak v smeri njihovega naslavljanja. Javni objekti, zgrajeni iz domačega lesa, lahko delujejo kot referenčni primeri dobre prakse – povečujejo prepoznavnost lesene gradnje ter dokazujejo njeno tehnično in ekonomsko upravičenost.

Kljub bogatim virom delež lesene gradnje v Sloveniji ostaja razmeroma nizek. Razlogi za to so večplastni. Gradbena regulativa je bila dolgo prilagojena predvsem betonski in zidani gradnji, zato so se investitorji pri lesenih projektih pogosto srečevali z dodatnimi administrativnimi ovirami, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in požarnih soglasij. V zadnjih letih se razmere izboljšujejo, vendar se praksa v javni upravi spreminja postopno.

Tudi finančni sektor je do lesenih objektov tradicionalno zavzemal bolj previden odnos. Banke so takšne projekte pogosto obravnavale kot bolj tvegane, podobno pa so ravnale zavarovalnice. Posledično so bili stroški financiranja višji, kar je zmanjševalo investicijsko privlačnost, zlasti pri projektih, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih.

Pomemben dejavnik je tudi pomanjkanje vidnih referenc. Investitorji potrebujejo konkretne primere, ki potrjujejo učinkovitost in zanesljivost lesene gradnje v praksi. Javni objekti – šole, telovadnice ali kulturni centri – imajo pri tem posebno težo, saj so dolgoročni in javno izpostavljeni. Uspešno izveden projekt lahko tako postane ključen argument za prihodnje investicije v leseno gradnjo.

Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka nameščanje zaščitnih mrež nad sotesko, v zaključni fazi pa sledi še rekonstrukcija poškodovanih objektov spomenika. Ponovno odprtje za javnost je predvideno spomladi 2027.

»Namestitev zaščitnih mrež naj bi bila zaključena do konca junija letos. Že zdaj so umeščene tako, da bomo lahko po zaključku pogodbenih postopkov in potrditvi rešitev nadaljevali preostala dela,« je za medije pojasnil župan Občine Cerkno Gašper Uršič.

Rekonstrukcija objektov odvisna od varnostnih pogojev v soteski

Začetek rekonstrukcije barak še ni mogoč, saj morajo biti najprej zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji v soteski Pasice. Po oceni župana bi se dela na dostopni poti lahko začela še letos, medtem ko bodo ureditev vodotoka in obnova objektov sledili šele po stabilizaciji terena.

V letošnjem letu načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in izbor izvajalca. Celotna sanacija naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta, vendar potek projekta ni v celoti odvisen zgolj od lokalne skupnosti.

Finančna konstrukcija še vedno nedorečena

Ocenjena vrednost ureditve dostopne poti in vodotoka znaša med 600.000 in 700.000 evri, obnova barak pa med 1,2 in 1,5 milijona evrov. Skupna vrednost vseh treh sklopov sanacije je ocenjena na približno devet milijonov evrov.

V ta znesek ni vključena ureditev vstopnega centra za obiskovalce, za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Za realizacijo projekta potrebujejo dodatnih 1,2 milijona evrov.

Kljub temu da so predstavniki države ob obisku regije konec preteklega leta izrazili podporo projektu in nakazali možnost sofinanciranja, vir sredstev še vedno ni določen. Občina se je medtem prijavila tudi na dodatni razpis, vendar so glede uspeha previdni.

»Zaradi vmesnih političnih sprememb težko ocenimo, kako je z danimi obljubami. Na razpisu sicer sodelujemo, a glede na merila pričakujemo nižjo uvrstitev. Zagotovljenih sredstev za vstopni objekt trenutno še ni,« je pojasnil župan.

Novo upravljavsko partnerstvo muzeja

Partizanska bolnica Franja ostaja v upravljanju Mestni muzej Idrija, ki skrbi za dediščino Idrijskega in Cerkljanskega. V upravljanje pa se na novo vključuje tudi Občina Cerkno, saj občinska sveta obeh občin v teh dneh potrjujeta posodobljene ustanovne akte. Do zdaj je bila ustanoviteljica muzeja zgolj Občina Idrija, po novem pa bo upravljanje temeljilo na širšem medobčinskem sodelovanju.