Nov gradbeni mejnik Kitajcev, ki bodo junija na jugozahodu države odprli najvišji most na svetu. Na najvišji točki bo visel več kot 625 metrov nad strugo reke Beipan, povezal pa bo več kot 1,4 kilometra oddaljeni točki kanjon.

Najnovejši infrastrukturni projekt Kitajske se nahaja v gorati provinci Guizhou, kjer so cestne povezave slabe in časovno zelo potratne. Most Huajiang Grand Canyon, ki ga gradijo čez veliki kanjon Huajiang, naj bi pot avtomobilom in tovornjakom iz dveh ur skrajšal na vsega dve minuti, trdijo kitajski državni mediji. 

Gradnja več kot 1420 metrov dolgega mostu čez kanjon se je sicer začela v začetku leta 2022, končana naj bi bila predvidoma do konca junija 2025. Celotna dolžina mostu je sicer blizu treh kilometrov. 

Most je zgrajen iz jeklene konstrukcije, ki tehta 22.000 ton, kar je teža treh Eifflovih stolpov v Parizu. Osnovno rešetkasto strukturo so namestili v vsega dveh mesecih. 

Trenutno potekajo zaključna dela, kot so protikorozijski premazi in električna napeljava.

Kitajci načrtujejo, da bo regija zaradi nove pridobitve poleg gospodarskega doživela tudi turistični razcvet. V bližnjo vas se je vrnilo 100 mladih, da bi vlagali v turistične projekte, kot so hoteli in kampi. 

Tudi investitor načrtuje, da bo v bližini zgradil še komercialni kompleks z gostinsko in trgovsko ponudbo. Uredili naj bi tudi razgledne točke, žičnice, plezalne stene in kavarne visoko nad tlemi. 

Po navedbah kitajskih medijev naj bi projekt stal okoli 280 milijonov dolarjev (250 milijonov evrov). 

V okviru sejma DOM 2025 je Gradbeni inštitut ZRMK podelil okoljski Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Letošnji prejemnik je podjetje iQwood za »iQwood elemente za trajnostno gradnjo«.

»Prejeti okoljski certifikat ZKG potrjuje, da je sistem iQwood ena najbolj inovativnih in trajnostnih rešitev v gradnji. Pri Lumarju že vrsto let stremimo k razvoju in uporabi naravnih, okolju prijaznih materialov, ki izboljšujejo kakovost bivanja. iQwood je izjemen primer tega, saj omogoča gradnjo brez lepil in kemikalij ter s tem zagotavlja najbolj zdravo bivanjsko okolje. Ponosni smo, da s to tehnologijo prispevamo k trajnostni prihodnosti gradbeništva. Certifikat vidimo kot potrditev, da našo zavezanost k inoviranju in preobrazbi lesnopredelovalnega sektorja, ki smo jo poimenovali »od hloda do hiše v Sloveniji«, prepoznavajo strokovne inštitucije,« je ob prejemu certifikata povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar ter večinski lastnik podjetja iQwood.

Okoljski certifikat ZKG je namenjen le najboljšim na svojem področju. Označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti.

Masivni sistem iQwood temelji na masivnih križno mozničenih lesenih elementih, izdelanih brez uporabe lepil in kemikalij. To zagotavlja izjemno ekološko vrednost ter hkrati odlično toplotno in zvočno izolativnost, kar pomembno prispeva k energetski učinkovitosti objektov. Prav zaradi teh lastnosti se iQwood vse pogosteje uporablja pri gradnji trajnostnih stavb, kot so javni objekti in stanovanjske enote.

Komisija Gradbenega inštituta ZRMK je ob prejemu certifikata zapisala: »Razvojni dosežek predstavlja inovativna rešitev lesenih stenskih in stropnih križno mozničenih nosilnih elementov, spojenih z lesenimi mozniki in lesnimi vijaki, torej brez lepil in kemikalij, pri gradnji trajnostnih stavb. Ob patentiranem sistemu so razvili tudi posodobitve v proizvodnji in strojni opremi. Sistem ima ustrezne certifikate, analizo življenjskega cikla in Evropsko tehnično oceno, kar omogoča CE oznako in trženje.« Sistem iQwood je tudi prejemnik nagrade German Innovation Award in Nagrade za inovativnost pri GZS.

Sistem iQwood je že uporabljen pri več trajnostnih projektih, med drugim pri gradnji vrtca v Selnici ob Dravi, kjer naravni materiali zagotavljajo zdrav in prijeten prostor za najmlajše. Prav tako je iQwood osnova za prvo večje trajnostno stanovanjsko naselje na Bledu, ki bo predstavljalo zgled sodobne ekološke gradnje.

Okoljski certifikat ZKG je še ena potrditev predanosti podjetja Lumar trajnostnemu razvoju, inovacijam in odgovorni rabi naravnih virov. S tem podjetje utrjuje svoj položaj kot pionir trajnostne gradnje ter hkrati spodbuja širšo uporabo lesa kot naravne in obnovljive surovine v gradbeništvu.

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.

Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.

Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.

Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški

Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.

Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.

Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.

Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.

Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.