GRADNJA
88 novih neprofitnih stanovanj v Ljubljani predanih v uporabo, v prestolnici napovedanih še dodatnih 6000
V Zeleni jami ob Šmartinski cesti je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) uradno prevzel 88 neprofitnih stanovanj. Direktor sklada Sašo Rink je prepričan, da je to zgolj eden izmed korakov, ki bodo Ljubljano naredili prijaznejšo za bodoče generacije.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) je z nakupom pridobil 80 stanovanj in 73 parkirnih mest, z menjalno pogodbo pa še dodatnih osem stanovanjskih enot in pet parkirnih mest. Večina je že predanih v uporabo, danes so simbolično predali ključe 84. stanovanja.
Po besedah direktorja Saša Rinka sklad zdaj razpolaga s 4666 stanovanjskimi enotami, novi projekti pa se že izvajajo oz. pripravljajo. “Do leta 2045 bi bila prestolnica lahko bogatejša za okoli 6000 stanovanjskih enot, kar bi skupaj pomenilo čez 10.000 stanovanjskih enot,” je na dogodku poudaril Rink, ki verjame, da s projekti blizu mestnega središča ustvarjajo mesto, ki je prijazno svojim meščanom.
Ob pogledu v prihodnost je kot največjo težavo sicer poudaril zlasti financiranje, kjer se nadeja pomoči ministrstva za solidarno prihodnost oz. države.

Ni važno, kdo gradi, pomembno je, da ljudje dobijo dom za bivanje’
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije, Klemen Ploštajner, je ob tem dejal, da je ljubljanski sklad za realizacijo tega projekta prejel 4,9 milijona evrov nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, prejel pa je tudi posojilo Stanovanjskega sklada RS.
“Odprtje novih najemnih neprofitnih stanovanj je še en dokaz, da ljubljanski stanovanjski sklad in tudi mestna občina dobro opravljata svojo nalogo zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj,” je poudaril Ploštajner in izrazil pripravljenost na prihodnje sodelovanje.
“Država in lokalna skupnost sta na isti strani. Ni važno, kdo gradi, pomembno je, da ljudje dobijo dom za bivanje,” se je strinjal ljubljanski župan Zoran Janković. Po njegovi oceni bi do nižjih cen stanovanj na trgu lahko prišlo v nekaj letih, če bodo izpolnjeni trije pogoji, in sicer zamejitev kratkoročnih najemov stanovanj prek platform, kot je Airbnb, večja ponudba študentskih postelj, saj tako študentje ne bi več pritiskali na zasebna stanovanja, in graditev večjega števila novih stanovanj.

Stanovanja je zgradilo podjetje Gitri, ki je del skupine krškega gradbinca Kostak. Ta je ob koncu današnje slovesnosti Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice podelil donacijo 10.000 evrov.
GOSPODARSTVO
Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.
Projektna dokumentacija v zaključni fazi
Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.
Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.
Prvi investitorji že izbrani
Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.
Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij
Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.
Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.
Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.
Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov
Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.
Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.
GRADNJA
V četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v četrtni skupnosti Polje. Projekt ZC16 obsega 113 stanovanj različnih velikosti s premišljenim razporedom, ki omogočajo udobno bivanje in prilagodljivost različnim slogom in življenjskim obdobjem.
V okviru projekta ZC16 bodo na prej degradiranem območju ustvarili sodobno zasnovano bivalno okolje z notranjim zelenim atrijem, skupnostnimi prostori in stanovanji za različne skupine prebivalcev. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov.

Sanacija območja kot temelj razvoja
Pred začetkom gradnje so na lokaciji izvedli obsežna sanacijska dela. Območje je bilo deloma degradirano, zato so ga najprej temeljito očistili, odstranili so večje količine odpadkov, med njimi tudi odvržene gume. S tem so zagotovili ustrezno podlago za gradnjo in hkrati izboljšali podobo prostora.

»Projekt ZC16 je nastal kot odgovor na sodobne potrebe bivanja v Ljubljani, kjer ljudje poleg funkcionalnega stanovanja vse bolj cenijo kakovostno skupno okolje. Naš cilj je ustvariti stanovanjsko skupnost, ki poleg zasebnosti omogoča tudi občutek povezanosti in pripadnosti prostoru,“ je poudaril Filip Baumgartner, vodja tržne gradnje v podjetju Tosidos in direktor projekta ZC16.

Kare z zelenim atrijem in skupnostnimi prostori
Večstanovanjski objekt je zasnovan kot kare z notranjim zelenim atrijem, ki bo stanovalcem služil kot osrednji prostor za druženje, igro in sprostitev. Zasnova zagotavlja ravnovesje med zasebnostjo in skupnostnim življenjem ter odgovarja na potrebe različnih skupin – od posameznikov in mladih parov do družin in starejših.
V pritličju je predvidenih šest poslovnih prostorov, ki bodo dopolnjevali vsakodnevne potrebe stanovalcev. Skupni prostori bodo namenjeni srečevanju, delu in preživljanju prostega časa.

»Izkušnje iz Slovenije in tujine potrjujejo, da premišljena zasnova stanovanj in skupnih prostorov pomembno vpliva na kakovost bivanja tudi na manjših kvadraturah ter dolgoročno prispeva k vrednosti nepremičnine,« je dodal Filip Baumgartner.

Lokacija omogoča dobro prometno dostopnost
Lokacija v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v Polju zagotavlja dobro povezanost z mestnim središčem in hiter dostop do obvoznice, hkrati pa ponuja bližino zelenih površin in stik z naravo. Nova soseska bo po napovedih investitorja v prostor prinesla dolgoročno urejenost ter pozitivno vplivala na razvoj širšega območja.
GRADNJA
Sodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
Gradnja novega Kulturnega centra Ravne, ki bo nadomestil objekt, uničen v poplavah, poteka skladno z načrti. Poleg gradbenih del nastaja tudi programska zasnova prihodnjega delovanja, zato bodo Ravne na Koroškem kmalu bogatejše za sodoben kulturni prostor, namenjen prebivalcem občine in širše regije.
Novi kulturni center bo pomembna pridobitev za lokalno skupnost, saj bo omogočal izvedbo številnih gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih dogodkov ter različnih prireditev. S tem bo pomembno prispeval k bogatejšemu kulturnemu življenju mesta in ustvaril sodobno okolje za razvoj kulturnih dejavnosti.

Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela
Župan dr. Tomaž Rožen je pojasnil, da na območju Suhe trenutno potekajo dela v okviru vodnogospodarske ureditve in prenove cestne infrastrukture. Izvajajo se elektropriključki ter zunanja ureditev območja, v teku je gradnja tribune ob Glasbenem domu, postavitev dveh svetilnikov in priprava površin za zasaditev zelenih ureditev.
V notranjosti objekta se zaključujejo grobe strojne in elektroinštalacije, estrihi so že izvedeni, v naslednji fazi pa bodo sledili oblaganje sten in stropov ter priprava podlag za polaganje parketa. Sočasno potekajo tudi fina inštalaterska in obrtniška dela. Skupna vrednost investicije znaša 5.752.599,50 evra z DDV.
Gradnjo v okviru popoplavne sanacije večinoma financira država, vendar niso bili priznani vsi načrtovani stroški projekta, med drugim ureditev okolice in del opreme. Občina Ravne na Koroškem bo zato za dokončanje investicije zagotovila približno 600.000 evrov lastnih sredstev, okoli 400.000 evrov bo prispeval Eko sklad, del sredstev pa je občina zagotovila tudi z nedavno potrjenim rebalansom proračuna.
»Program novega Kulturnega centra je zastavljen zelo ambiciozno in bistveno bolj intenzivno, kot je bil doslej,« je poudaril župan Rožen. Dodal je, da želijo Ravnam na Koroškem z novim kulturnim središčem dati dodatno energijo, novo dimenzijo in svež kulturni zagon, ki bo spremljal odprtje sodobnega objekta.

Nova sezona prinaša razširjeno kulturno ponudbo
Čeprav gradnja še ni zaključena, ekipa Kulturnega centra Ravne in Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost (ZKŠTM), ki bo tudi upravljavec novega centra, že pripravlja program za prihajajočo jesensko sezono. Pri oblikovanju strategije in programske sheme sodeluje mednarodno uveljavljeni glasbenik in organizator Tilen Hudrap, ki pripravlja tudi kulturno strategijo občine za obdobje 2027–2032.
Nova sezona bo sovpadla z odprtjem centra, hkrati pa nastaja dolgoročna vizija razvoja ustanove, ki naj bi postala pomembno kulturno središče Koroške in širšega prostora.
V programu ostajajo uveljavljeni abonmaji – gledališki, glasbeni, klasični ter otroški oziroma lutkovni. Med gledališkimi predstavami bodo občinstvo razveselile uprizoritve Nune v akciji, Zadnja večerja, Županova Micka in Balada o trobenti in oblaku. Glasbeni abonma bo gostil Klapo Skala, Tjašo Fajdiga s kabaretom, skupino Katalena, Kvatropirce in zasedbo Mnozil Brass. V klasičnem abonmaju bodo nastopili SiBrass, Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter priznani slovenski evfonist Nejc Merc. Najmlajšim bodo namenjene najmanj štiri otroške predstave, lutkovni abonma pa bo letos povezan tudi z vrtci, za katere pripravljajo predstave za organizirane skupine otrok.

Ambicija je ustvariti kulturno središče Koroške
Poleg obstoječih abonmajev pripravljajo še družinski, mladinski, seniorski in abonma po izbiri. Kot je pojasnil direktor ZKŠTM Ravne Dejan Pandel, bo novi sistem obiskovalcem omogočal večjo prilagodljivost pri izbiri predstav glede na njihove interese, kar v prejšnjih letih zaradi prostorskih omejitev ni bilo mogoče.
Koroškemu gledališkemu abonmaju želijo dodati še Koroški glasbeni abonma ter tako dodatno podpreti domače glasbene ustvarjalce in okrepiti sodelovanje z lokalnimi kulturnimi društvi ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.
Po besedah Tilna Hudrapa bo novi kulturni center odprt za različne umetniške zvrsti in ustvarjalce vseh generacij. Poseben poudarek bo namenjen čezmejnemu in mednarodnemu sodelovanju ter gostovanju priznanih domačih in tujih izvajalcev, hkrati pa odpiranju novih priložnosti za lokalne ustvarjalce. Vizija je, da Ravne na Koroškem postanejo prepoznavno kulturno središče regije, ki bo povezovalo kakovostne vsebine z najboljšimi praksami iz Slovenije in tujine.

Predsednica Zveze kulturnih društev Ravne na Koroškem Valentina Slemnik ob tem poudarja, da mora novi center ostati tudi dom domačih kulturnih društev ter pomemben prostor za vzgojo mladih, izobraževanje in razvoj novih kulturnih kadrov.
Ob odprtju novega centra občina in ZKŠTM pripravljata tudi posebno gesto za občane – vsak prebivalec bo prejel neprenosljiv vrednostni bon za obisk ene izmed predstav, s čimer želijo spodbuditi obisk in približati kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi.
Hkrati z gradnjo kulturnega centra poteka tudi obnova sosednjega Glasbenega doma, ki je bil prav tako poškodovan v poplavah avgusta 2023. Oba projekta predstavljata pomemben korak pri obnovi in nadaljnjem razvoju kulturne infrastrukture na Ravnah na Koroškem.
Gradnja objekta poteka v skladu s predvideno časovnico, vzporedno pa nastaja tudi strategija razvoja programske sheme, ki bo usmerjala delovanje novega kulturnega centra v prihodnjih letih.
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPrimer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii
-
BIVANJE2 meseca nazajKo objekt dobro tesni, se pokaže težava, ki je stranka pogosto ne zna poimenovati
-
Slovenija2 meseca nazajI-Vent in Lunos nista isto podjetje
-
GRADNJA2 meseca nazajNova železniška postaja v Ljubljani dobiva končno podobo
-
GRADNJA2 meseca nazajSodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
-
Slovenija2 meseca nazajPrenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?
-
GRADNJA2 meseca nazajTudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajKam je šlo 58 milijonov evrov evropskih sredstev za turizem?
