DOGODKI
Strateško povezovanje družb Lumar in iQwood Od hloda do hiše – vzpostavljanje slovenske lesno predelovalne verige
Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj tri desetletja prisoten tako v Sloveniji kot tujini, v teh dneh beleži nov pomemben korak v razvoju družbe s pričetkom strateške naložbe in povezovanja z družbo iQwood, s čimer v Sloveniji končno nastaja partnerstvo, ki bo omogočilo povezovanje celotne lesno predelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka (hiše).
»S strateškim vstopom v podjetje iQwood v Lumarju nadaljujemo naše aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in delovanja, ki smo si jih leta 2018 zastavili z našo trajnostno poslovno strategijo. Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov, danes začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesno predelovalno verigo,« je dejal Marko Lukić, direktor in solastnik družbe Lumar. S prepletanjem stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponuja podjetje Lumar, bo tako slovenskemu kot tujemu trgu ponujena storitev, ki si je ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do sedaj niso mogli najti. »Produkt mozničenih lesenih sten brez lepil, ki smo ga vizionarsko razvijali vse od leta 2012 dalje, sem vedno videl kot pozitivno luč v tunelu slovenske lesne industrije. Z željo po resni proizvodnji smo marsikdaj iz podjetniškega vidika šli precej po robu, saj sem verjel, da lahko le z napredkom ustvarimo izvozni produkt slovenske lesne industrije. In povezovanje z Lumarjem zdaj materializira prav to, možnost, da produkt uspešno predstavimo in ponudimo tudi v tujini,« je ob napovedi strateškega povezovanja pojasnil Miha Bogataj, direktor iQwood.
Celotna transakcija je vredna približno 1,5 milijona evrov, pretežni del sredstev pa se bo porabil za kapitalsko ojačitev podjetja iQwood ter za nakup tehnološko sodobnejšega in produktivnejšega stroja za večje proizvodnje zmogljivosti.
Zapiranje krogov v Sloveniji
Strateško povezovanje bo imelo pomemben vpliv na slovensko lesnopredelovalno verigo, saj bo omogočilo zapiranje krogov v Sloveniji, kar pomeni, da bo celoten proces, od hloda do končnega izdelka-hiše, potekal doma. Pogosta praksa je, da slovensko hlodovino izvažamo v tujino, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke, ki imajo precej višjo ceno od cene izvožene hlodovine. »Na ta način bomo bogatili lokalno okolje, saj bomo prispevali k delovnim mestom z boljšo dodano vrednostjo, hkrati pa bo dodana vrednost ostajala v Sloveniji,« je še dodal Marko Lukić. V podjetju tudi upajo, da bodo iz slovenskih državnih gozdov lahko dobili zadostne količine hlodovine in ne bo les ozko grlo, saj bi omenjeno za njihovo rast in razvojne načrte pomenilo izredno velik izziv.
Nagrajena in okolju prijazna tehnologija
iQwood je industrijsko zasnovan izdelek, ki združuje stoletna stavbarska znanja in sodoben pristop k gradbeništvu ter arhitekturi. »Tako so nastali konstrukcijsko izredno močni masivni leseni elementi, ki smo jih letos uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo in s katerimi kreiramo popolnoma nove standarde bio gradnje v Sloveniji in tudi širše. Za proizvodnjo teh elementov smo morali razviti prav poseben stroj s CNC tehnologijo, za katerega smo letos prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije,« je pojasnil Martin Hladnik, novi direktor iQwood d.o.o.
Izvozni produkt zelene Slovenije Vizija in ambicije partnerstva niso usmerjene zgolj v Slovenijo. Podjetji sta že uspešno nastopali v tujini, strateško povezovanje pa prinaša številne konkurenčne prednosti, pri čemer bo iQwood ključni izdelek, ki ga bosta ponudili širšemu evropskemu trgu ter tako ustvariti velikoserijski izvozni produkt zelene Slovenije. »V tujini, kjer je potencial za gradnjo iz lesa, brez lepil in na arhitekturno visokem nivoju zelo velik, že zaznavamo veliko interesa za naše konstrukcije za gradnjo javnih objektov in stanovanjskih hiš. Tako smo še pred uradnim začetkom sodelovanja v Avstriji začeli z gradnjo nadstandarnega objekta iz iQwooda, ki ga podjetji pravkar finalizirata,« dodaja Marko Lukić.
DOGODKI
Nagrado občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana prejela skupina Sreda v sredo
Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.
Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.
Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.
V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.
Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.
35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.
Arhitektura
Izbran je kurator arhitekturnega bienala v Benetkah 2025
Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.
Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).
Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.
Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.
Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.
Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.
Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.
“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.
Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.
Arhitektura
Sloveniji tretjina nagrad Balkanskega arhitekturnega bienala
Na Balkanskem arhitekturnem bienalu so slovenska dela dobila prvo nagrado kar v treh kategorijah: v kategoriji arhitektura, v kategoriji interier in najboljši odgovor na temo bienala. Poleg tega so slovenska dela prejela še šest drugih nagrad in priznanj. Skupno je skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom.
Prve tri nagrade v omenjenih kategorijah so prejele novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi, prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56 ter objekt vrtec Bohinj. Po mnenju poznavalcev je uspeh slovenskih del na Balkanskem arhitekturnem bienalu dodaten dokaz, da je slovenska arhitekturna produkcija napredna in kakovostna tudi na mednarodni ravni.
“Lebdeča streha”, ki se zlije z okolico
Kot so sporočili iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Scapelab, je v kategoriji arhitektura prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi pri Novem mestu, delo avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.
Novo življenje za industrijsko halo
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama.
V kategoriji najboljši odgovor na letošnjo temo bienala, ki je bila “nazaj h koreninam”, je žirija prvo nagrado podelila objektu vrtca Bohinj, katerega avtorji so Ana Jerman in Janja Šušnjar (ARREA) ter Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.
Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v OŠ Vič avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo ter se srečujejo s knjigami, medtem ko prehajajo med razredi.
Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejel še en rprojekt v novomeški okolici, brv v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo bienala je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.
Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna). Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način proučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.
Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu s podporo beograjskega Mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav; poleg Slovenije še iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.
Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.d
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA1 mesec nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela