Connect with us

DEDIŠČINA

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Objavljeno

dne

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo na ministrstvu je namero ustavilo, zagotavljajo pa, da iščejo trajno rešitev za spomenik.

Na ministrstvu pravijo, da v proračunu denarja za nakup ni, piše časopis Dnevnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pa je vnovič ocenil, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

“Novi kulturni ministrici Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu sem poslal jasno sporočilo, da sem pripravljen prodati, če želi država kupiti,” je Pečečnik pojasnil pred nekaj dnevi v pogovoru za Delo.

Malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja
Na kulturnem ministrstvu so za Dnevnik potrdili, da se ministrica s Pečečnikom še ni pogovarjala. Glede na dejstvo, da ministrstvo v proračunih za prihodnji dve leti nima denarja za Plečnikov stadion, je, kot kaže, malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja o nakupu Pečečnikovega deleža.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine. “Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom, ki ga želi ministrstvo razvijati skupaj z mestno občino,” so poudarili. Zagovarjajo stališče, da so najboljši primeri prenov, ohranjanja in oživitve kulturne dediščine tisti, kjer je dediščino odkupila in jo upravlja lokalna skupnost.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine.

Mogoči pristopi k oživitvi stadiona
Na ministrstvu so naročili izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Ministrstvo naj bi prav tako pripravilo “finančno oceno prenove stadiona in situ”“Ta ocena bo nato služila kot osnova za razmislek o mogočih pristopih k oživitvi stadiona,” so še dodali na ministrstvu.

Če država ne bo hotela kupiti njegovega deleža na stadionu, je Pečečnik napovedal, da bo pridobil gradbeno dovoljenje in izvedel projekt. A ta načrt je še vedno negotov ravno zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor namreč vnovič vodi postopek izdaje dovoljenja.

ZVKDS: “Projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik”
Spremembe so se zgodile tudi na ravni ZVKDS-ja, ki je na pobudo okoljskega ministrstva izdal dopolnitev h kulturnovarstvenemu mnenju iz februarja 2021 in tudi v tem dokumentu vztraja, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

Zavod ugotavlja, da Pečečnikov projekt predstavlja “popolno podreditev spomenika novim posegom in da za ohranitev kulturnega spomenika ni dovolj zgolj ohranitev posameznih dediščinskih elementov”.

DEDIŠČINA

Po obsežni prenovi je frančiškanska knjižnica znova odprta

Objavljeno

dne

Frančiškanska knjižnica v frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki letos praznuje 790-letnico delovanja. Po temeljiti prenovi je odslej prvič odprta za javnost.

V Ljubljani so prenovili Frančiškansko knjižnico, ki letos praznuje že 790 let in hrani 70.000 enot gradiva. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tem poudarila njen pomen za slovenski jezik. Ob knjižnici bo deloval tudi muzej z zakladnico in pinakoteko.

Izjemna vloga slovenske Cerkve “kot enega izmed najbolj pomembnih varuhov in skrbnikov slovenske kulturne dediščine”
Kot je v slavnostnem nagovoru poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar, se danes odpira novo poglavje v dolgoletni zgodovini frančiškanske knjižnice. Današnji dogodek je po njenih besedah izjemen in poln simbolike na mnogotere načine; med drugim je bil slovenski jezik prvič zapisan v dokumentih, povezanih z vero. Spomnila je tudi na odprtost frančiškanov na zunaj, kar je omogočalo stike z drugimi jeziki in deželami, slednje je izpričano v številnih dokumentih in knjigah, ki jih hrani omenjena knjižnica.

Predstojnik slovenske frančiškanske province Marjan Čuden je med drugim opozoril, da knjižnica ves čas ni hranila samo teoloških knjig, ampak da premore tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanosti z namenom, da bi služila ljudem. Izrazil je veselje, da lahko z odprtjem knjižnice in pinakoteke nekoliko prispevajo h kulturni duši Ljubljane.

Novi muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja.

Knjižnica je obogatena z muzejem z zakladnico in pinakoteko, sistematično urejeno zbirko umetniških slik
Nov muzej sestavljata dve enoti: zakladnica, ki hrani najdragocenejše predmete in knjige, ter pinakoteka, kjer so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja. Pomen muzeja in pinakoteke je osvetlil umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. Kot je povedal, je bil frančiškanski red odprt za ljudi. Frančiškani so ustvarjali z ljudmi in sledili njihovim potrebam. Sčasoma se je v samostanih nabralo ogromno inventarja in umetnin in ponekod so te zbirke uredili že v preteklosti. V Ljubljani je v novem muzeju predstavljen izbor iz obsežne zbirke, mnogo gradiva še vedno ostaja po hodnikih samostana.

V prenovljeni in sodobi knjižnici sedaj hranijo približno 70.000 enot gradiva.

Skrbnik in varuh knjižnice ter kustos muzeja Jan Dominik Bogataj je poudaril, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem. V njej hranijo kar 20.000 enot starejšega, antikvarnega gradiva, pohvalijo se lahko z zbirko približno 150 srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265, ter približno 117 inkunabulami. Med dragocenostmi v knjižnici pa je med drugim izpostavil Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim lastnoročnim podpisom ter prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom.

Skrbnik in kustos knjižnice Jan Dominik Bogataj s ponosom razlaga, da je frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi in zasebnimi knjižnicami v Sloveniji.

Nove muzejske in obnovljene knjižnične prostore je blagoslovil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Za soški elektrarni Doblar in Plave najbrž varstvo kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je nedavno predstavila izsledke raziskav glede načrtovanja in gradnje objektov v sklopu hidroelektrarn na Soči Doblar in Plave. Zaradi arhitekturne oblikovanosti in ohranjenosti prvotnega izgleda bi lahko bili predmet varstva kulturne dediščine.

Zaradi izrazitega arhitekturnega oblikovanja objekti predstavljajo izjemno kulturno dediščino tega prostora in bi lahko bili predmet varstva kulturne dediščine.

Izsledke arhivskih raziskav glede načrtovanja in gradnje omenjenih objektov sta v Kulturnem domu v Desklah predstavili Alenka di Battista in Katja Kosič iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Hidrocentrali na Soči s pripadajočimi objekti je med letoma 1936 in 1940 načrtovala in zgradila tedanja italijanska oblast. Pri gradnji inženirskih objektov in vgradnji strojnih komponent so uporabili tedaj najboljše dostopno znanje in tehnologijo. Kot pravita strokovnjakinji, bi bilo sicer treba tehniško dediščino še podrobneje raziskati.

Njuna raziskava se je osredotočila na arhitekturo pomožnih stavb. Gre za stavbe z nadzornimi, servisnimi in upravljavskimi prostori ter večje število bivalnih objektov, tako delavskih stanovanj kot stavb za vodstvene in strokovne delavce, ki so jih postavili ob obeh elektrarnah.

Foto: Seng

Po načrtu Francesca Bonfantija
Načrte za pomožne stavbe je izrisal arhitekt Francesco Bonfanti, čigar delo je dobilo pravo ovrednotenje šele v 90. letih 20. stoletja. Objekti v Doblarju in Plavah že kažejo modernistično zasnovo, ki jo je kasneje razvil pri svojem povojnem delu v Italiji. “Najbolj kakovostno je oblikovana hidroelektrarna Doblar, kjer je arhitekt največ pozornosti namenil zunanjščini, umestitvi v prostor, oblikovanju odnosa z arhitekturo naselja, materialom, ki jih je uporabil. Kar se tiče delavskega naselja, ima zaradi celovitosti velik pomen naselje v Plavah,” je dejala Alenka di Battista.

Bonfanti je pozornost posvetil vsem stavbam, tudi blokom v delavskem naselju. V notranjosti nadzornega objekta hidroelektrarne Doblar pa je uporabil marmor, v stavbo umestil okrogla okna in velike zasteklitve v prostorih s turbinami. Pozoren je bil tudi na podrobnosti, kot je uporaba turkizne barve kot metaforičnega odseva reke Soče.

Katja Kosič in Alenka di Battista sta pri raziskavi črpali iz arhitektovega arhiva, arhiva Soških elektrarn in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Kot je dejala Katja Kosič, sta pri terenskem pregledu objektov ugotovili, da so izredno kakovostno zgrajeni in ohranjeni. “So primer dobre prakse in zanesljivo dediščina. Zdaj je odvisno tudi od upravljavca, ali bo pripravljen pristopiti k zaščiti, kar pa bo zagotovo težje pri naseljih.”

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Strokovnjaki digitalizirali zemljevid Pirana iz leta 1889, bo pomagal pri obnovi vodnjakov?

Objavljeno

dne

Avtor

Strokovnjaki so digitalizirali zemljevid Pirana iz leta 1889, ki ga je arhitekt Marco Mosso izrisal pred gradnjo prvega javnega vodovoda. Cilj raziskovalcev je obnova nekaterih vodnjakov, “beneških arhitekturnih biserov”, ki so označeni na zemljevidu.

V okviru mednarodnega projekta za okrepitev odpornosti obalnih mest na podnebne spremembe SCORE so na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper digitalizirali zemljevid Pirana iz 1889, ki je razstavljen v Pomorskem muzeju Sergej Mašera in med drugim prikazuje vodnjake.

Precizno izrisani detajli
Zemljevid je nastal z namenom popisa vodnih virov, kot dokaz, da obstoječi viri ne zadoščajo naraščajočim potrebam. Zemljevid poleg ulic in stavb prikazuje lokacije vodnjakov in javnih pitnikov, tudi tistih, ki so znotraj zgradb. Vsebuje tudi podrobnosti, kot so simboli za ulične svetilke, zelenjavni vrtovi in tlak na ulicah.

Predaja digitaliziranega zemljevida, na kateri so od leve proti desni: dr. Peter Kumer, dr. Nadja Terčon, dr. Cécil Meulenberg in direktor muzeja Franco Juri. Foto: ZRS Koper

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran je zemljevid dal restavrirati v letih 1992–1993 in ga od takrat hrani uokvirjenega kot del nacionalnega arhiva.

Digitalizacijo so opravili raziskovalci Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper, ki pri projektu SCORE (Smart control of the climate resilience in European coastal cities – pametni nadzor podnebne odpornosti v evropskih obalnih mestih) vodijo t. i. živi laboratorij obalnega mesta Piran.

Informacije nabirajo iz vseh virov
Opise vodnjakov nameravajo razširiti z uporabo aplikacije, ki so jo razvili skupaj z univerzo iz Dublina. Kot so zapisali, lahko s tem orodjem kdor koli prispeva svoje znanje in vedenje o infrastrukturi Pirana. Platforma omogoča uporabnikom vnos lokacij, fotografij in dodatnih podrobnosti o vodnjakih, cisternah, mestnem zelenju in zgodovinskih prepustnih tlakovcih.

Vodnjaki, ki bi oklestili porabo pitne vode
Na ZRS-ju želijo obnoviti nekatere vodnjake, ki so jih označili za beneške arhitekturne bisere, in tako omogočiti dostop do vode, ki bi jo lahko uporabljali za zalivanje vrtov ter čiščenje ulic in trgov namesto dragocene pitne vode iz pip.

Kot so še sporočili raziskovalci, so digitalni zemljevid predali Pomorskemu muzeju Sergej Mašera, z namenom, da se podatki preučijo in da bo ta edinstveni zemljevid v prihodnje na voljo javnosti.

Nadaljuj z branjem
KULTURA4 dnevi nazaj

Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja

Na razstavi ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Maribor bodo na ogled tudi najstarejša znana fotografija Maribora, viseča ladijska postelja Wilhelma von...

GRADNJA5 dni nazaj

Lumar se je v Bruslju predstavil med 10 junaki trajnosti

Podjetje je bilo izbrano med več kot 7.000 evropskimi malimi in srednje velikimi podjetji. Zavezanost k trajnosti presega izdelke in...

Arhitektura5 dni nazaj

40. Piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga

Ob koncu 40. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljejev Elementarna in Kolektiv tektonika za...

TRAJNOST6 dni nazaj

Zaživel leseni paviljon miru in sožitja zaživel na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor

Z odprtjem Paviljona miru in sožitja na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor se je sklenil projekt Naj dvorišče ne bo parkirišče,...

OKOLJE1 teden nazaj

V ujmah prizadetih več kot 6000 objektov, 330 jih ne bo moglo več stati na istih mestih

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi...

DOGODKI1 teden nazaj

Na 60. beneškem bienalu bo Slovenijo predstavljala kiparka in slikarka Nika Špan

Slovenijo bo na 60. mednarodnem beneškem bienalu predstavljala umetnica Nika Špan. Kustos tokratne slovenske predstavitve je Vladimir Vidmar. Beneški bienale...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Po obsežni prenovi je frančiškanska knjižnica znova odprta

Frančiškanska knjižnica v frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki letos...

UMETNOST2 tedna nazaj

Prva ženska na čelu Guggenheimove fundacije bo Mariet Westermann 

Mariet Westermann bo s 1. junijem naslednje leto prevzela vodenje Guggenheimove fundacije ter s tem Guggenheimovega muzeja v New Yorku,...

Slovenija2 tedna nazaj

Barve JUPOL humanitarno razdelili že 500 družinam, ki so jih prizadele poplave

V družbi JUB so v okviru humanitarnega projekta »Barve spremenijo dom: obnavljajmo skupaj« za potrebe sanacije notranjih zidnih površin v...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Za soški elektrarni Doblar in Plave najbrž varstvo kulturne dediščine

Novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je nedavno predstavila izsledke raziskav glede načrtovanja in gradnje objektov v...

POPULARNO