Connect with us

DEDIŠČINA

Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov v Mariboru

Objavljeno

dne

V nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Melju (Maribor) je umrlo pet tisoč sovjetskih ujetnikov. Nova razstava prinaša prej neznane podrobnosti iz arhivskega gradiva – od dokazov o solidarnosti med taboriščniki do biografskih podatkov o vodstvu taborišča.

V Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor (MRC), ki domuje v nekdanjem nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Melju, so pred dnevi odprli novo razstavo, na kateri predstavljajo nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem zaprtih v tem objektu.

Petletnica delovanja
Razstava Iztrgati pozabi, ki predstavlja nova dognanja, do katerih so prišli ob proučevanju arhivskega gradiva, zaznamuje peto obletnico delovanja MRC-ja Maribor. “Druga svetovna vojna predstavlja najhujši civilizacijski zlom in zločin. Hkrati je večen opomin in nauk vsem generacijam, da se svetovna morija nikoli več ne ponovi. Naša pravica in dolžnost sta, da se takim, tudi najmanjšim poskusom, zlasti pri oživljanju neonacizma, zoperstavimo predvsem z resnico,” je povedal direktor centra Janez Ujčič.

Dogodka se je udeležil tudi ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov, ki se je zahvalil MRC-ju Maribor za ohranjanje spomina na grozodejstva druge svetovne vojne.

Sedeminsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne je težko natančno ugotoviti, kaj se je takrat dogajalo v tem ujetniškem taborišču, saj je bil spomin na grozljive dogodke potisnjen v pozabo ali celo izbrisan. Foto: MRC Maribor

Med drugim postavitev prinaša statistiko in kronološki pregled vojnih ujetnikov v Stalagu XVIII D glede na njihovo narodnost, predstavitev njihovega vsakodnevnega življenja, predvsem razlike v ravnanju z ujetniki posameznih narodnosti, ter dokaze o solidarnosti očividcev. Prav tako sta izpostavljena poveljnika taborišča, Hugo Karl Paul von der Marwitz in Manfred Maximilian Ulbrich.

MRC Maribor je vsebinsko začel delovati leta 2017 v prostorih opuščenega skladišča v mariborski mestni četrti Melje, ki je bilo med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nastanjenih več tisoč vojnih ujetnikov in številni, predvsem iz Sovjetske zveze, so zaradi izčrpanosti, nedohranjenosti ali bolezni tam umrli.

Nekatere ujetnike delno zaščitila ženevska konvencija
Po najnovejših podatkih omenjenega centra je bilo taborišču zaprtih 15.000 vojnih ujetnikov. Tisti iz držav, ki so bile pod ženevsko konvencijo, so imeli več pravic kot tisti, ki so prihajali iz Sovjetske zveze, ki te konvencije ni sprejela. Po besedah avtorja razstave Daniela Siterja, mladega raziskovalca (Alma Mater Europaea – ISH) ter zunanjega sodelavca in raziskovalca MRC-ja Maribor, je tu na grozovit način umrlo okoli 5000 sovjetskih državljanov, torej Rusov, Ukrajincev in drugih narodnosti.

Iščejo dodatno finančno podporo
Od teh 5000 umrlih vojakov so jih doslej identificirali 3000, je povedal Ujčič. MRC Maribor po njegovih besedah kljub vojni v Ukrajini še vedno uživa podporo Rusije. “Iščemo tudi donatorje in sponzorje doma in zunaj, zato da upoštevamo tudi aktualne razmere, ki so krute za vse. Sami ne posegamo v neke ideološke zadeve, kdo je na kateri strani, ukvarjamo se izključno z zgodovino,” je komentiral.

Stavba nekdanjega nacističnega taborišča iz druge svetovne vojne, Stalag XVIII. Tako kot prejšnje razstave raziskovalnega centra bo tudi ta na ogled občasno, predvsem za skupine. Foto: MRC Maribor

DEDIŠČINA

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Objavljeno

dne

Avtor

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki je trenutno v zaprtih depojih.

Ptuj je včeraj obiskala Asta Vrečko, ministrica za kulturo, v družbi Matevža Čelika Vidmarja, državnega sekretarja.

Vlada je tako naposled še uradno potrdila obnovo grajske žitnice. Tej bodo vdahnili novo življenje, postala bo razstavišče in depo odprtega tipa, ki ga bodo lahko obiskali vsi. 

Obnova žitnice je za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož izjemnega pomena. Obnovljena mogočna stavba bo nudila nov dom arheološkim artefaktom iz depoja, artefaktom, ki so za državo, mesto in širše okolje izjemnega pomena za razumevanje preteklosti, pa so ostajali skriti pred očmi javnosti, pospravljeni v prostore z neprimernimi pogoji.

Vlada je prepoznala vrednost same žitnice in artefaktov, je poudarila ministrica, zato v celoti financirajo obnovo te. Žitnica bo hranila artefakte izjemne vrednosti, med njimi bo tudi Orfejev spomenik, ki bo imel v kašči posebno mesto. Zaradi svoje velikosti in teže bodo prostor do neke mere prilagodili prav njemu. 

Vseh 5,6 milijona evrov za obnovo žitnice bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, denar za projekt pa je že zagotovljen.
Foto: ptujinfo.com

Graditi nov muzej bi bilo nesmiselno
Dogovora s pristojnim ministrstvom so zelo veseli tudi na strani ptujske občine in pokrajinskega muzeja, kjer so si dolgo prizadevali za primerno rešitev. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, je prepričana, da je takšna, kot je zdaj na mizi, tudi najbolj smiselna, saj bi bilo neracionalno graditi nove prostore, če je v mestu na razpolago precej takih, ki jih je treba obnoviti in jim dati novo vsebino.

Županja je obenem vesela, da mestni občini ne bo treba financirati priprave projektne dokumentacije, kot so razmišljali sprva, saj se zdajšnje vodstvo ministrstva zaveda, da vendarle gre za objekt, ki je v državni lasti. Se je pa občina prijavila na razpis države za osvetlitev kulturnih spomenikov, sodelovali bodo pri zagotavljanju začasnih prostorov tistega, kar je v objektu ta trenutek, morali pa bodo poskrbeti tudi za preselitev prebivalcev grajskega kompleksa.

Asta Vrečko, ministrica za kulturo (skrajno levo) je obiskala Ptuj v družbi državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja (skrajno desno). Foto: Ptujinfo.com

Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko ormoškega pokrajinskega muzeja, je dejal, da je to naznanilo tudi lepo darilo muzeju ob 130-letnici.  Za obnovo grajske žitnice so si desetletja prizadevale generacije muzealcev in širše javnosti, je dejal in spomnil, da je minilo že 12 let, odkar bogata arheološka dediščina mesta ni na ogled javnosti.

Kakšna bo nova kašča? 

In kako bo nova kašča izgledala? Prostor bo odprt, svetlobo mu bodo nudila okna, strope bodo še zmeraj krasili trami. V notranjosti bo depo odprtega tipa. Pomeni, da bodo artefakti na ogled širši javnosti, postavljeni bodo v premične omare. 

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Na gradu Rihemberk prenovili grajsko kapelo

Objavljeno

dne

Avtor

Grad Rihemberk se odslej ponaša z obnovljeno grajsko kapelo, ki je eden najstarejših in najzanimivejših prostorov na gradu. Mestna občina Nova Gorica, ki je lastnica gradu, je zaščito grajske kapele začela v zimski sezoni 2017/2018.

V zimski sezoni 2017/2018 je bila obnovljena razpadajoča streha, letošnji projekt obnove pa je vključeval konservatorsko-restavratorska dela na kamnitih elementih kapele, na zunanjosti in v notranjosti stavbe, vključno s ponovnim sestavljanjem močno poškodovanega baročnega oltarja.

Do celovite obnove kapele je še dolga pot
Dela je financiralo ministrstvo za kulturo, in sicer prek javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Vrednost vseh del v grajski kapeli je znašala 38.000 evrov, tej vsoti pa je novogoriška občina dodala še približno 8000 evrov za izvedbo apnenega ometa fasade kapele in odvodnjavanja. Do celovite obnove kapele pa bo potrebnih še kar nekaj posegov, so še sporočili z novogoriške občine.

Baročni oltar v kapeli gradu Rihemberk. Na sliki desno Anton Harej, podžupan novogoriške mestne občine, ki je obiskovalcem predstavil prenovljeno grajsko kapelo. Foto: Ana Rojc

Leta 1276 prva omemba v zgodovinskih virih
Ocenjuje se, da je bila grajska kapela postavljena že v drugi polovici 13. stoletja, enako kot tudi mogočni rihemberški grajski stolp. Številni dogodki iz preteklosti so dobesedno vklesani v dele notranjosti in zunanjosti stavbe, ki tako pripoveduje zgodbe gradu in skupne preteklosti. Prvotna kapela je bila zasnovana v času romanike, s stolpasto obliko, značilno za srednjeveške grajske kapele. Posvečena je bila svetemu Pankraciju, kar tudi nakazuje na njen zgodnji nastanek. Prvič se v zgodovinskih virih pojavi z letom 1276, vanjo so vstopali njeni prvotni lastniki, Rihemberžani. Večje spremembe je kapela doživela v 16. stoletju, kar je v kapeli tudi natančno zapisano, in je le nekaj let po tem, ko je grad v zastavo dobila rodbina Lanthieri.

Na otvoritveni slovesnosti uvoda v sezono na gradu Rihemberk, so si lahko obiskovalci ogledali zanimive umetnostno-zgodovinske igre s praznovanjem, ki je ob lokalni tržnici z ekološko ponudbo, otrokom in odraslim, ljubiteljem in strokovnjakom, pričaralo prijeten večer. Foto: Ana Rojc

Prihod novih gospodarjev je bil v kapeli ovekovečen z novim, gotskim interierjem in zvezdasto obokanim poslikanim stropom, katerega ostanki so štiri kamnite konzole v notranjosti. Današnja podoba kapele je rezultat obnove v 17. stoletju, ko je bila nadgrajena ter modernizirana v duhu renesančnih in baročnih likovnih idealov. Današnja podoba je tako rezultat desetletnih prizadevanj, da bi kapelo, močno poškodovano ob požigu in miniranju gradu v drugi svetovni vojni leta 1944, znova vrnili v življenje.

Goriške fevdnike viteze Rihemberške, točneje Otona de Rifenberch, viri prvič omenjajo leta 1188. Rihemberški so bili najbrž fevdniki goriških grofov, zato so ti, ko so Rihemberški sredi 15. stoletja izumrli, oddajali grad v najem različnim plemenitaškim družinam. Foto: www.rihemberk.com
Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Nova stalna razstava na gradu Sevnica: Po stopinjah Ajdov

Objavljeno

dne

Na gradu Sevnica so včeraj odprli novo stalno razstavo Po stopinjah Ajdov, ki predstavlja utrjeno višinsko naselbino oziroma tako imenovani poznoantični refugij na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.

Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.

Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Ajdovski gradec na Vranjem pri Sevnici je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

Kdo so bili “Ajdi”?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečavali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

Replike izvirnih predmetov, najdenih na Ajdovskem gradcu – izvirnike hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 dan nazaj

Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov,...

Arhitektura5 dni nazaj

Plečnikove nagrade 2023 so podeljene, najvišje priznanje “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič

Letošnjo Plečnikovo nagrado je žirija namenila “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023

Pretekli teden je v Ljubljani potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

Materiali2 tedna nazaj

Kombinacija elegance in udobja

Sanitarni modul Geberit Monolith Plus Prenovljeni sanitarni modul Geberit Monolith Plus razširja možnosti oblikovanja kopalnice kot individualnega prostora dobrega počutja....

KULTURA2 tedna nazaj

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še...

OKOLJE2 tedna nazaj

Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo, ki pa očitke zavrača

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Novi popravki gradbenega zakona

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev. Gradbeni zakon (GZ-1), ki se...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Prva tovarna “zelenih baterij” v Evropi že stoji

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v...

POPULARNO