DEDIŠČINA
Berlinski simpozij o Plečniku
Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom Plečnik zdaj! Raziskovanje javnega prostora in urbane poroznosti, ki ga spremlja njegovemu delu posvečena razstava.
V okviru enodnevnega simpozija, ki ga znanstveno vodita Oddelek za arhitekturno teorijo ter Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, so sodelujoči o Jožetu Plečniku spregovorili v dveh tematskih sklopih: Javno in porozno ter Nenavadno.
Plečnikova arhitektura na sodobnih fotografijah
Na simpoziju so sodelovali Luka Skansi, Maja Vardjan, Boštjan Vuga, Maruša Zorec in Jörg H. Gleiter ter posebna gosta, nemški umetnik Olaf Nicolai in nemški arhitekt Jürgen Mayer H.
Simpoziju je sledilo tudi odprtje razstave sodobnih fotografij češkega fotografa Adama Štecha o Plečnikovem delu, ki jo je zasnoval kurator Tomaž Štoka, nastala pa je v v organizaciji SKICA Berlin (Kulturni center Republike Slovenije v Berlinu, op.a.) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO).
Celoten dogodek je bil organizirala “SKICA Berlin”. Simpozij akademsko spremljata Inštitut za arhitekturo in Oddelek za arhitekturno teorijo TU Berlin. Organiziran in zasnovan je bil kot sodelovanje Boštjana Vuge, sedanjega predsednika Sklada arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in Sašo Šavel Burkart, vodjo SKICA Berlin.
Mesto kot oder človekovega življenja
Jože Plečnik (1872–1957) je bil ena najbolj vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice preteklega stoletja, pri čemer je bil kot učenec Otta Wagnerja tudi sam vir navdiha naslednjim generacijam arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo predvsem v Ljubljani, je z naslovom Urbano oblikovanje po meri človeka, uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesca.
Njegova arhitektura slavi mesto kot oder človekovega življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je v Ljubljani dosledno oblikoval javni prostor – trge, drevorede in parke – kot živo tkivo, ustvarjeno, da gradi mesto za bivanje slehernika.
DEDIŠČINA
Dela na prenovi gradu in kulturnem domu v Črnomlju po zastavljenih ciljih
Ministrica za kulturo si je med delovnim obiskom v Beli krajini ogledala, kako poteka prenova Kulturnega doma Črnomelj, ki jo izvaja ministrstvo, in prenova črnomaljskega gradu, za katero pa je ministrstvo zagotovilo dve tretjini sredstev.
Ministrica in župan sta si nato skupaj ogledala delovišče v črnomaljskem gradu in v kulturnem domu. Kavšek je po ogledu dejal, da obe obnovi potekata po zastavljeni časovnici, kljub temu da se zaradi starosti obeh objektov ponekod pojavljajo dodatna dela. Dela naj bi bila končana tako, kot je bilo predvideno, in sicer v drugi polovici prihodnjega leta.
“V Črnomlju smo v zadnjih letih naredili kar nekaj posegov v zgodovinskem jedru mesta, zato vemo, da stvari vedno ne tečejo tako hitro, kot bi si želeli. Ker ko pri starih stvareh nekaj odpreš, se vedno odpre nekaj, kar je treba raziskati in ustrezno obdelati. Ampak za zdaj pri obeh projektih ni nič kritičnega, zato mislim, da bodo dela končana v zastavljenih rokih,” je povedal župan.
Kulturni dom Črnomelj je v lasti države
Ministrica je poudarila, da je Kulturni dom Črnomelj poleg Cankarjevega doma v Ljubljani edini kulturni dom, ki je v lasti države. Tako je predvsem zaradi njegovega zgodovinskega pomena, saj je bilo v njem ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, prav tako pa je v njem med 19. in 20. februarjem 1944 tam potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Kot je dodala, se ji zato zdi pomembno, da država poskrbi za ta kulturni dom.
Obnova, za katero bo ministrstvo namenilo nekaj več tri milijone evrov, od tega 2,1 milijona iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ostalo pa iz lastnih sredstev, je po besedah ministrice velik zalogaj. “Vseeno pa sem vesela, da smo našli rešitve in šli v projekt. Mislim, da bo to ena lepa zgodba o uspehu, od katere bo imela korist ne le občina, ampak vsa Slovenija,” je dodala.
Asto Vrečko posebej veseli, da bo objekt ohranil svojo zgodovinsko podobo, hkrati pa bo nudil sodobno opremljene prostore za najrazličnejše kulturne in družbene dejavnosti. Ob tem je spomnila, da je Črnomelj znan po svoji bogati zgodovini in kulturni dediščini, ob čemer se je občini zahvalila, da vse to tudi ohranja. Med obnovo kulturnega doma bodo med drugim temeljito sanirali nosilno konstrukcijo stavbe, njeno notranjost in zunanjost ter vse inštalacije.
V gradu je nekdaj delovala tudi črnomaljska diskoteka
Med obnovo črnomaljskega gradu bodo temeljito preuredili prostore v pritličju, med drugim atrij, prostore, kjer je bila nekoč kavarna, in tudi prostor, kjer je nekoč delovala črnomaljska diskoteka. Projekt je vreden dva milijona evrov, od česar bo 1,3 milijona zagotovilo ministrstvo, preostanek pa financira občina.
Arhitektura
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.
Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.
Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.
Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.
Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.
Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.
Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.
Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.
Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.
DEDIŠČINA
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
Ministrstvo za kulturo znova išče izvajalca za prenovo gradu Turjak. Ponovitev razpisa vzbuja skrb zaradi potencialnih nadaljnjih zamud, zaradi katerih bi moralo ministrstvo vrniti 10 milijonov evrov evropskih sredstev.
Ministrstvo za kulturo bo znova iskalo izvajalca za prenovo gradu Turjak, saj je prvotno izbrano podjetje Lesnina MG oprema izpadlo zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Za obnovo gradu z okolico, ki vključuje rekonstrukcijo in rušenje objektov ter ureditev parka, so na ministrstvu pridobili skoraj 10 milijonov evrov iz evropske blagajne v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Čeprav ministrstvo zagotavlja, da dela potekajo v skladu s časovnico, so v Velikih Laščah zaskrbljeni, saj bi v primeru nadaljnjih zamud pri izvedbi morali vrniti evropski denar.
Ministrstvo ponovno naročilo za prenovo gradu
“Do konca šestega meseca 2026 mora biti grad obnovljen in predan v upravljanje, če ne, se ta evropska sredstva žal vrnejo,” je bil za TV Slovenija jasen župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar, ki je razočaran zaradi ponovitve razpisa. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso zaskrbljeni. “Razpis je bil zaradi pritožbe po reviziji ponovljen, ampak dela potekajo v skladu s časovnico in mislim, da bodo pravočasno tudi končana,” odgovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Na gradu vrata zaprl tudi gostinski lokal
V tem tednu pa je zaprl vrata tudi gostinski lokal na gradu Turjak, ki je v delu gradu, ki je sicer že obnovljen. Kot pojasnjuje ministrica, so se gostinci morali umakniti zaradi načrtovane obnove. “Najemnik je želel še sodelovati tudi v času gradnje za prihodnji dve leti, vendar nikakor niso našli skupnega jezika. Bil je objavljen razpis, na katerega se pa sedanji najemnik žal ni prijavil,” je pojasnil župan.
Grad Turjak po delih obnavljajo že vse od osamosvojitve, v prihodnjih dveh letih pa naj bi prenovili še zadnji del. Obnoviti nameravajo stolp gradu, okoliška poslopja in del, ki bo namenjen turističnim nastanitvam. Po obnovi naj bi bil grad namenjen predvsem turizmu, saj v njem načrtujejo poleg gostišča tudi turistične sobe. Del prostorov bo namenjen muzeju o zgodovini gradu, katerega začetki segajo v drugo polovico 11. stoletja.
Dokončnega dogovora o tem, kdo bo upravljal grad, ko bo obnova končana, sicer še ni. Grad, ki je trenutno v lasti države, naj bi po dokončni obnovi dali v upravljanje Javnemu zavodu Trubarjevi kraji.
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
GRADNJA1 mesec nazaj
V Škocjanu zrasel največji projekt v zgodovini občine – nov kulturni center