Brežice se v zadnjih letih predstavljajo z vrsto novih gradenj, predvsem stanovanjskih objektov in trgovskih stavb, od katerih so nekatere še v fazi gradnje. Manj uspešna pa je podoba mesta pri ohranjanju posameznih izstopajočih zgodovinskih stavb, ki že dalj časa propadajo. Med najbolj izpostavljenimi je Treppova vila v Šentlenartu, ki dejansko že razpada.
Objekt že vrsto let propada, potem ko je bil opuščen. Leta 1991 je v njem sedež dobilo brežiško podjetje Agraria, ki je zaradi razvejane strukture in številnih dejavnosti predstavljalo zapleten poslovni sistem. Po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je višje sodišče lastništvo vile dokončno prisodilo sedanji Kmečki zadrugi Brežice, ki je danes lastnica stavbe in pripadajočih zemljišč.
Vodstvo zadruge je že pred več kot desetletjem sporočilo, da objekta ne namerava obnavljati, saj za to nima finančnih sredstev, stavbe pa tudi ne potrebuje. Tudi sedanji predsednik Kmečke zadruge Brežice Anton Žnideršič za vilo ne vidi rešitve. Stavba je v času dolgotrajnega stečajnega postopka Agrarie močno propadla in v takšnem stanju je prešla v last zadruge. Ta jo je ponudila različnim podjetjem in ustanovam za sedeže dejavnosti ter predlagala, da bi jo uredili kot vstopno točko Industrijsko-poslovne cone Brezina, vendar zanimanja za te pobude ni bilo.
Odlok, ki varuje neobstoječe stanje
Društvo za oživitev mesta Brežice in novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vse do danes tiho pričakujeta, da bo Občina Brežice prevzela pobudo za ohranitev stavbe. Občina pri tem poudarja, da ni bila in tudi danes ni lastnica te nepremičnine.
Je pa Treppova vila obravnavana v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko-poslovno cono Brezina, sprejetem v preteklosti. Odlok v 52. členu določa, da je območje vile treba v največji možni meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Med gradnjo v okolici naj se ne načrtuje gradbiščnih in transportnih poti, obvozov, skladiščenja materiala ali odlaganja viškov. Pri oblikovanju objektov centralnih dejavnosti znotraj vplivnega območja kulturne dediščine Brežice – Treppova vila naj se upoštevajo prostorska skladnost, arhitekturne značilnosti vile in njena vizualna dominantnost, objekti pa naj ne zakrivajo pogledov nanjo.
Odlok določa tudi vzpostavitev vizualne zelene bariere iz avtohtone vegetacije na severni strani vile ob glavni cesti ter uporabo avtohtone vegetacije pri ozelenitvi območja proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture. Takšna določila v praksi varujejo nekaj, česar skorajda ni več. V vmesnem času so se sicer pojavljali potencialni kupci, pripravljeni plačati simbolično ceno, a se je kmalu izkazalo, da jih zanima predvsem zemljišče, na katerem stoji vila. »Stavba je do danes že tako propadla, da jo bo treba podreti,« je prepričan predsednik zadruge Anton Žnideršič.
Arhitekturna vrednost brez ustrezne zaščite
Treppova vila ni razglašena za kulturni spomenik, je pa vpisana v register kulturne dediščine. Stavbo si je v tridesetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi brežiški opekarnar Leonard Treppo. Kot navaja dokumentacija ministrstva za kulturo, gre za razkošno nadstropno stanovanjsko vilo s štirikapno mansardno streho, zgrajeno med letoma 1931 in 1933. Štiri enakovredne osnosimetrične fasade poudarjajo balkoni in stopnišče pred glavnim vhodom, okoli vile pa so še vedno vidni ostanki parkovne ureditve.
Arhiv brez nadzora
Po opustitvi uporabe stavbe je v njej ostal obsežen arhiv dokumentov, med drugim tudi poslovne dokumentacije s podatki o strankah. Na listinah so bili navedeni osebni podatki, kot so imena, priimki in naslovi, kar je v preteklosti pomenilo, da so bili ti podatki prosto dostopni vsakomur, ki je vstopil v objekt. Takšna izpostavljenost osebnih podatkov bi lahko predstavljala resno kršitev zasebnosti.
Vprašanje, ali zakonodaja določa obvezno ravnanje v zvezi s takšnimi arhivi in varovanjem osebnih podatkov, smo naslovili na urad informacijskega pooblaščenca. Odgovora do danes še nismo prejeli.
Primeri dobre prakse v mestu
Medtem ko za Treppovo vilo oziroma njeno obnovo ni zanimanja, vsaj nekatere druge stavbe v Brežicah doživljajo uspešno prenovo. Tak primer je stoletna stavba na Trgu izgnancev 1, ki jo je zgradil brežiški veletrgovec Franc Lipej, v zadnjih desetletjih pa je v njej delovala trgovina Moda. Stavbo je kupil lokalni podjetnik Luka Volovec, ki jo obnavlja z namenom ohranitve njene prvotne podobe in arhitekturnega značaja.
