Slovenija
Mineva 10. leto od Evropske prestolnice kulture v Mariboru, nedokončanih pa še kar nekaj načrtov
Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih.
Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.
Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji
Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.

Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto
V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.
Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.

Razvoj tudi za manjše kulturne organizacije
Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.
Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.

Številni projekti ugasnili
Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.
Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.
PRENOVE/OBNOVE
Obnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka nameščanje zaščitnih mrež nad sotesko, v zaključni fazi pa sledi še rekonstrukcija poškodovanih objektov spomenika. Ponovno odprtje za javnost je predvideno spomladi 2027.
»Namestitev zaščitnih mrež naj bi bila zaključena do konca junija letos. Že zdaj so umeščene tako, da bomo lahko po zaključku pogodbenih postopkov in potrditvi rešitev nadaljevali preostala dela,« je za medije pojasnil župan Občine Cerkno Gašper Uršič.
Rekonstrukcija objektov odvisna od varnostnih pogojev v soteski
Začetek rekonstrukcije barak še ni mogoč, saj morajo biti najprej zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji v soteski Pasice. Po oceni župana bi se dela na dostopni poti lahko začela še letos, medtem ko bodo ureditev vodotoka in obnova objektov sledili šele po stabilizaciji terena.
V letošnjem letu načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in izbor izvajalca. Celotna sanacija naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta, vendar potek projekta ni v celoti odvisen zgolj od lokalne skupnosti.

Finančna konstrukcija še vedno nedorečena
Ocenjena vrednost ureditve dostopne poti in vodotoka znaša med 600.000 in 700.000 evri, obnova barak pa med 1,2 in 1,5 milijona evrov. Skupna vrednost vseh treh sklopov sanacije je ocenjena na približno devet milijonov evrov.
V ta znesek ni vključena ureditev vstopnega centra za obiskovalce, za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Za realizacijo projekta potrebujejo dodatnih 1,2 milijona evrov.
Kljub temu da so predstavniki države ob obisku regije konec preteklega leta izrazili podporo projektu in nakazali možnost sofinanciranja, vir sredstev še vedno ni določen. Občina se je medtem prijavila tudi na dodatni razpis, vendar so glede uspeha previdni.
»Zaradi vmesnih političnih sprememb težko ocenimo, kako je z danimi obljubami. Na razpisu sicer sodelujemo, a glede na merila pričakujemo nižjo uvrstitev. Zagotovljenih sredstev za vstopni objekt trenutno še ni,« je pojasnil župan.

Novo upravljavsko partnerstvo muzeja
Partizanska bolnica Franja ostaja v upravljanju Mestni muzej Idrija, ki skrbi za dediščino Idrijskega in Cerkljanskega. V upravljanje pa se na novo vključuje tudi Občina Cerkno, saj občinska sveta obeh občin v teh dneh potrjujeta posodobljene ustanovne akte. Do zdaj je bila ustanoviteljica muzeja zgolj Občina Idrija, po novem pa bo upravljanje temeljilo na širšem medobčinskem sodelovanju.
EKOLOGIJA
Vodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
V ljubljanskem hotelu Mons so v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) potekali 32. Vodni dnevi, osrednje strokovno srečanje, namenjeno aktualnim izzivom upravljanja voda. Letošnji posvet je v ospredje postavil vprašanje vodne odpornosti kot enega ključnih razvojnih in prostorskih izzivov sodobne družbe.

Pojem odpornosti je bil predstavljen kot celovit, sistemski koncept, ki presega zgolj tehnične vidike. Vključuje upravljanje tveganj, varstvo naravnih virov, prostorsko načrtovanje, prehransko varnost, energetiko in finančne mehanizme. Dogodka se je udeležilo več kot 130 predstavnikov akademske sfere, raziskovalnih institucij, državnih organov, lokalnih skupnosti, komunalnih podjetij, industrije, energetike in finančnega sektorja.
Strokovni del je odprla predsednica SDZV dr. Marjetka Levstek, uvodni nagovor pa je imel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob zaključku so udeleženci obeležili tudi svetovni dan voda, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. marca.
V razpravah je bilo izpostavljeno, da Evropa zaradi hitrejšega segrevanja od svetovnega povprečja že danes občuti posledice podnebnih sprememb v obliki suš, poplav in požarov. Vodni viri so pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, prekomerne rabe in degradacije ekosistemov. Podatki kažejo, da je bilo leta 2021 v dobrem ekološkem stanju le 39,5 % površinskih voda EU, v dobrem kemijskem stanju pa zgolj 26,8 %.

Poseben poudarek je bil namenjen učinkoviti rabi vode. Kmetijstvo predstavlja več kot polovico porabe vode v EU, energetika približno 17 %, delež ponovne uporabe vode pa ostaja zelo nizek. Ključni izzivi vključujejo zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih, spodbujanje ponovne rabe vode ter uvajanje trajnostnih praks v vseh sektorjih.
V tem kontekstu je bila predstavljena Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo, sprejeta junija 2025. Strategija temelji na petih ključnih ciljih: zagotavljanje vodne varnosti, učinkovitejša raba vode, varstvo ekosistemov, prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbujanje inovacij in digitalizacije. Vključuje več kot 50 konkretnih ukrepov, med drugim izboljšano spremljanje stanja voda, zmanjševanje onesnaževanja, krepitev čezmejnega sodelovanja ter financiranje trajnostnih projektov.
Dolgoročna vizija Evropske unije do leta 2050 poudarja uravnoteženo upravljanje vodnih virov, zaščito ekosistemov ter zagotavljanje dostopa do varne pitne vode in ustreznih sanitarij za vse prebivalce. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi uporabniki, ki lahko z odgovornimi izbirami prispevajo k zmanjšanju obremenitev vodnega okolja.

Strokovni forum kot prostor interdisciplinarnega dialoga
Strokovni forum je bil razdeljen v tri tematske sklope, ki so obravnavali odpornost vodnih ekosistemov, infrastrukture ter mehanizme za njeno doseganje. Dogodek je povezoval okoljski pravnik Aljoša Petek.
Minister Jože Novak je v nagovoru poudaril, da voda ni zgolj naravni vir, temveč temelj družbenega razvoja, zdravja in varnosti. Izpostavil je, da mora Slovenija kot vodnata država svoje vodne vire upravljati bolj premišljeno, povezano in odgovorno. Prihodnost vidi v učinkovitejši rabi obstoječih virov, zmanjševanju izgub, ponovni uporabi vode ter uvajanju pametnih tehnologij in podatkovnih sistemov za upravljanje.
Poudaril je tudi pomen čezmejnega sodelovanja, saj vodni sistemi presegajo administrativne meje in zahtevajo usklajeno upravljanje na ravni širših porečij.
Razumevanje odpornosti kot upravljanja tveganj
V prvem tematskem sklopu so razpravljavci izpostavili, da odpornost pomeni predvsem učinkovito upravljanje tveganj. To vključuje prepoznavanje nevarnosti, zmanjševanje ranljivosti sistemov ter uvajanje standardov, kot je SIST EN 15975 za varnost oskrbe s pitno vodo.
Poseben poudarek je bil namenjen prostorskemu načrtovanju in razvoju modro-zelene infrastrukture. Ta omogoča večjo zadrževalno sposobnost prostora, zmanjšuje poplavna tveganja ter prispeva k trajnostnemu razvoju urbanih in ruralnih območij. Odpornost tako presega zgolj protipoplavne ukrepe in vključuje tudi prehransko varnost ter ohranjanje kmetijskih zemljišč.
Krepitev odpornosti vodne infrastrukture

Drugi sklop je obravnaval infrastrukturne vidike odpornosti. Vodovodni sistemi morajo biti zasnovani z več neodvisnimi viri, rezervnimi kapacitetami in zanesljivimi energetskimi rešitvami. Kanalizacijski sistemi pa se soočajo z vse večjimi obremenitvami zaradi intenzivnih padavin.
Ključni ukrepi vključujejo ločevanje kanalizacije za padavinsko in komunalno vodo, zadrževanje padavinske vode ter jasno razdelitev odgovornosti med upravljavci, občinami in investitorji. Predstavljeni so bili tudi konkretni primeri iz prakse, ki opozarjajo na izzive financiranja, usklajevanja interesov in varovanja vodnih virov.
Strategija, financiranje in inovacije kot temelji prihodnjega razvoja
Tretji sklop je izpostavil pomen financiranja, institucionalnega sodelovanja in inovativnih rešitev. Vodna odpornost postaja tudi pomemben gospodarski in razvojni dejavnik, saj vpliva na konkurenčnost in stabilnost družbe.
Pomembno vlogo ima komunalni sektor, ki zagotavlja delovanje sistemov, ter Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije kot povezovalni akter med prakso in oblikovanjem politik. Posebna pozornost je bila namenjena tudi podzemnim vodam kot ključnemu viru pitne vode.
Med rešitvami so bili izpostavljeni naravi prijazni pristopi, kot so zelene strehe, ki omogočajo zadrževanje padavinske vode, zmanjšujejo obremenitve kanalizacije in prispevajo k večji odpornosti urbanega prostora. Ob tem pa se odpirajo tudi vprašanja prilagoditve obstoječih stavb ter spodbud za njihovo nadgradnjo.

Zaključek: prehod k trajnostnemu upravljanju voda
Razprave so pokazale, da je vodna odpornost kompleksen in dolgoročen proces, ki zahteva usklajeno delovanje različnih sektorjev, strok in institucij. Ključni izziv ostaja prehod k preventivnemu, prilagodljivemu in trajnostnemu upravljanju, ki bo zagotavljalo varno oskrbo z vodo, varstvo okolja ter stabilen družbeni in gospodarski razvoj.
Je reka živa?
Voda je popolna. Težko jo opišemo kot zgolj snov, saj v sebi nosi osnovo vsega življenja. Ko jo opazujemo, deluje hkrati preprosto in skrivnostno – kot premišljeno oblikovan naravni pojav.
Je brez barve, vonja in okusa, a kljub temu nosi izjemno kompleksnost. Njena navidezna preprostost skriva globoko povezanost z naravnimi procesi in življenjem samim. Prav v tej dvojnosti – med minimalizmom in kompleksnostjo – se razkriva njen edinstven značaj.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

