Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Ohranjanje narave in trajnostni energetski prehod sta neločljivo povezana. Le zdravi ekosistemi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, shranjevanju ogljika pa tudi zagotavljanju virov za čisto energijo.

Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta, še toliko bolj ključno. Prispevek k trajnostnemu življenju ni več stvar peščice okoljskih zanesenjakov, ampak stvar slehernika in tudi politike.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS količina energije, namenjene končni rabi v letu 2023, znašala nekaj več kot 201.000 TJ, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki(3 %).

V strukturi končne rabe pa so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).

Zavod RS za varstvo narave ob letošnjem dnevu Zemlje izpostavlja pomen trajnostnega ravnanja z naravnimi viri, spodbujanja biotske raznovrstnosti in ozaveščanja o vplivu izbire vira energije na naravo. Ohranjeni in pestri ekosistemi prispevajo k zmanjševanju emisij in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Razvoj obnovljivih virov energije – sončna in vetrna naj bosta v Slovenski prostor umeščena s premislekom in na že degradiranih območjih..

Ob Svetovnem dnevu Zemlje lahko z majhnimi koraki lahko prispevamo k veliki spremembi – bodisi z varčevanjem z energijo ali aktivnemu pristopu k obnovljivi energiji, s podporo ali sodelovanjem v trajnostnih projektih, izobraževanjem o trajnostnem načinu življenja in prilagoditvami svojih življenj tako, da planetu Zemlja ne otežujemo njenega naravnega delovanja. Tem dobrim namenom in drobnim dejanjem se na Dan Zemlje po svetu pridruži milijone in milijone ljudi.

Kaj pomeni “Naša moč, naš planet”?

Gre za poziv k skupnemu delovanju. Tema izpostavlja tri glavne stebre:

1. Moč posameznika – vsak človek s svojimi dejanji prispeva k večji sliki.
2. Moč skupnosti – povezani lahko dosežemo več kot vsak zase.
3. Moč narave – če jo spoštujemo, se lahko regenerira in ohrani za prihodnje rodove.

Dan Zemlje 2025 poziva k večji udeležbi v okoljskem gibanju – ne samo z besedami, ampak z dejanji.

Zakaj je to pomembno?

Znanstveniki opozarjajo, da je desetletje pred nami ključno za omejitev podnebnih sprememb in preprečitev najhujših posledic globalnega segrevanja. Če želimo ohraniti planet, kot ga poznamo, moramo bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zaščititi naravne vire in vlagati v obnovljive vire energije.

Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej. Požari, poplave in suše postajajo vse pogostejši. A ob tem raste tudi gibanje ljudi, ki si prizadevajo za spremembe.

Kako lahko vsak prispeva?

Praznovanje Dneva Zemlje ni namenjeno le velikim kampanjam – gre tudi za preproste korake, ki jih lahko sprejmemo doma, v šoli, na delovnem mestu:

• Preklopimo na obnovljive vire energije (če imamo možnost).
• Zmanjšajmo porabo energije in vode.
• Uporabimo svojo moč kot potrošniki – kupujmo trajnostno, lokalno in etično.
• Povežimo se s skupnostjo – sodelujmo v čistilnih akcijah, zasadimo drevesa, podprimo lokalne iniciative.
• Učimo se in izobražujmo druge – ozaveščenost je prvi korak do spremembe.

Slovenija praznuje Dan Zemlje

Tudi pri nas se bodo odvijale številne aktivnosti – od čistilnih akcij in okoljskih delavnic do sejmov eko izdelkov in predavanj o podnebnih rešitvah. Šole, nevladne organizacije in lokalne skupnosti bodo ponovno združile moči v imenu Zemlje.

Že preprosta gesta – kot je sprehod v naravo, dan brez uporabe plastike ali zamenjava stare žarnice z varčno – je simbol podpore in zavedanja.

Planet, ki si ga želimo

Dan Zemlje 2025 nas spominja, da imamo vsi moč. Ne le z besedami, ampak z dejanji. Ne le danes, ampak vsak dan. Prihodnost planeta ni zapečatena – še vedno jo lahko oblikujemo.

Naša moč ni le v protestih ali podpisih peticij. Naša moč je v vsakodnevnih izbirah. V tem, kako živimo, kupujemo, razmišljamo in koga podpiramo. Naša moč je v tem, da verjamemo, da je sprememba mogoča.

Knjiga “Z naravo v objemu” za vse osnovne šole po Sloveniji

Na Zavodu RS za varstvo narave so se v letošnjem letu odločili, da za Svetovni dan Zemlje vsem osnovnim šolam v Sloveniji skupaj z društvom Jasa, podarijo okoljsko naravnano knjigo/slikanico z naslovom Z naravo v objemu, ki podaja osnovni koncept ekologije ter povabilom k življenju, skladnim z naravo, ki si jo delimo z vsemi živimi bitji. Knjiga nagovarja otroke, pa tudi odrasle, za katere si želijo, da jo preberejo skupaj s svojimi otroci.

Z vsakim dejanjem, prijaznim Zemlji lahko soustvarimo bolj trajnostno prihodnost, čista energija pa naj bo temelj zdravega planeta za prihodnje generacije.

V akciji tradicionalnega čiščenja reke Ljubljanice so potapljači iz vode potegnili za 580 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili tudi električni skiroji, radio in osebni računalnik. Sodelovalo je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in prostovoljcev.

Letošnje čiščenje Ljubljanice je bilo že 34. po vrsti in še posebej zahtevno zaradi močnega toka in slabe vidljivosti, so povedali organizatorji.

Sodelujoči, med katerimi so bili potapljači, ribiči, gasilci in drugi prostovoljci, so Ljubljanico in njena nabrežja očistili od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice.

Zaradi nedavnega dežja ima Ljubljanica močen tok, zato so v akciji tokrat sodelovali le izkušeni potapljači, ki so iz rečne struge potegnili več kot 580 kilogramov odpadkov. Med temi so se poleg drugih smeti znašli tudi različni prometni znaki, kolesa, električni skiroji, radijski sprejemnik in osebni računalnik.

Najdene odpadke so s pomočjo podjetja KPL razstavili na Čevljarskem mostu in s tem mimoidoče opozarjali na pomen odgovornega ravnanja z okoljem.

Predsednik društva Vivera Miro Potočnik je izrazil veselje, da je bila kljub dežju v preteklih dneh in motne Ljubljanice akcija uspešna ter da vsako leto zaznajo manj odpadkov. V lanski akciji so namreč potapljači iz rečne struge potegnili za okoli tono odpadkov.“Hvaležen sem vsem, ki so se udeležili letošnje čistilne akcije in prispevati k čisti strugi reke Ljubljanice,” je dejal Potočnik in se ob tem zahvalil tudi Sparu Slovenija, ki akcijo podpira osmo leto.

Tradicionalno čistilno akcijo je tudi letos spremljal kulturni program. Vključeval je predstavo Povodnega moža in Urške, ki sta se podala v globine Ljubljanice in simbolično pokazala na naš odnos do okolja ter ravnanja z naravo. Po navedbah organizatorjev se je dogodek tudi letos končal s tradicionalnim druženjem pri Ribiškem domu Barje.

Čiščenje Ljubljanice tradicionalno poteka kot sklepna prireditev mesečne akcije Za lepšo Ljubljano med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje.

Obeležujemo dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Dan je letos nastopil 17 dni prej kot lani. To jasno kaže na alarmantno prekomerno rabo virov in ekosistemskih storitev, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

V času, ko geopolitični izzivi in trgovinske vojne vse bolj oblikujejo svetovno dogajanje, se v Sloveniji odvija tiha, a nič manj skrb vzbujajoča kriza – čezmerna raba naravnih virov, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. “Skrb vzbujajoče je, da bomo letos dan ekološkega dolga dosegli že pred koncem prve tretjine leta, kar jasno kaže na alarmantno čezmerno rabo virov in ekosistemskih storitev,” so posvarili.

Direktor inštituta Tomaž Gorenc je poudaril, da čezmerna raba naravnih virov ne ogroža zgolj stabilnosti naših ekosistemov, temveč ima znatne posledice tudi na dolgoročno prehransko varnost, zdravje ljudi in odpornost družbe kot celote. “To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti,” je še poudaril.

V okoljski organizaciji Umanotera ob današnjem dnevu ekološkega dolga opozarjajo na pomanjkanje ustrezne družbene odzivnosti. “V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo reševali čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize. Naraščajoče neenakosti po svetu ne povzročajo samo nestabilnosti in posredno konfliktov, ampak so tudi zelo problematične z okoljskega vidika. Bogate države, bogati posamezniki in največje korporacije blokirajo napredne politike ter imajo nesorazmerno večji negativen vpliv na naravo in podnebje,” so bili kritični.

>> KAKŠEN JE TVOJ EKOLOŠKI ODTIS? <<

preveri tukaj

Kako reševati problematiko?

Za učinkovito reševanje okoljskih in prehranskih izzivov je po njihovih navedbah nujno združiti sistemske ukrepe in odgovornost posameznikov. “Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev. Dolgoročne rešitve zahtevajo tudi aktivno vključevanje mladih, saj so pomembni akterji pri oblikovanju prihodnosti,” so prepričani.

Tega, kako pomembno je izobraževanje in ozaveščanje mladih pri naslavljanju okoljskih in prehranskih izzivov v prihodnosti, se zavedajo tudi na Inštitutu za zdravje in okolje. V okviru mednarodnega projektnega programa The Food Odyssey nadgrajujejo sistem poklicnega izobraževanja z inovativnimi pristopi, kot so digitalizacija, igrifikacija ter osredotočenost na trajnostne prehranske sisteme.

Ključni rezultat projekta je digitalna soba pobega, zasnovana kot interaktivno orodje za učenje, ki dijakom omogoča raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in podnebnimi spremembami. Spletna soba pobega bo javno dostopna, kar bo po njihovi oceni prispevalo k širjenju znanja in večji družbeni odpornosti na področju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja.

Da se mladi vedno bolj zavedajo okoljskih izzivov in nujnosti trajnostne prehranske oskrbe, po navedbah inštituta potrjuje tudi projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga v 2025 izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Projekt si prizadeva opolnomočiti mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju trajnostnih rešitev za kmetijstvo in prehranske sisteme, ki bodo dolgoročno vplivali na prihodnost hrane v Sloveniji.