Connect with us

OKOLJE

V Logatcu odprli največji požarni laboratorij v regiji

Objavljeno

dne

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je v Logatcu na skoraj 3500 kvadratnih metrih površin odprl nov požarni laboratorij, ki velja za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope.

Odprtje laboratorija, ki bo omogočil nadaljnji razvoj in znanstveno odličnost na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij, so v ZAG-u zaznamovali s posebnim slavnostnim odprtjem s številnimi gosti. Ob tej priložnosti je direktor ZAG-a Aleš Žnidarič poudaril, da znanstvena in raziskovalna uspešnost potrebuje ustrezno infrastrukturo, na podlagi katere lahko vzdržujejo dobro raziskovalno kondicijo.

“Tovrstna investicija za javni raziskovalni zavod ni nekaj običajnega, v tem primeru še posebej, saj tehnologijo oz. opremo za laboratorij proizvaja le peščica dobaviteljev. Posledično je izbira dobaviteljev diktirala gradnjo in nas postavljala pred številne izzive,” je opisal potek izvedbe projekta.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let. “Sčasoma so kapacitete obstoječega prostora v Gameljnah postale pretesne, zato smo se odločili, da zgradimo nov laboratorij,” je dejal direktor. Dodal je, da investicija ne bi bila mogoča brez uspešnega poslovanja zavoda v zadnjih 20 letih. V njeno gradnjo so namreč vložili velik del lastnih prihodkov.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstveno-raziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let.

Skupna vrednost gradnje objekta je z nakupom opreme dosegla skoraj 11 milijonov evrov, od tega je dva milijona prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za preizkuševalno opremo pa je bilo prek projekta InnoRenew namenjenih 2,8 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Kot je še dejal Žnidarič, pri zavodu v desetletjih obstoja težijo k napredku in odličnosti, podpirajo industrijo in državo, danes pa se intenzivno posvečajo področju raziskav in razvoja. “Cilj je napredne rešitve prenašati v prakso, znanstvena in razvojno-raziskovalna komponenta je ključna za naše delovanje, raziskave so pretežno aplikativno naravnane in tesno povezane s stroko, kar velja tudi za požarni laboratorij,” je poudaril.

ZAG sestavlja 17 odsekov in laboratorijev, ki pokrivajo celoten spekter gradbeništva, od tradicionalnih materialov, konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike do interdisciplinarnih tem, ki vključujejo zeleni prehod, digitalizacijo in človeka. Nov laboratorij bo na skoraj 3500 kvadratnih metrih površine zavodu zagotavljal zmogljivosti za testiranje požarne odpornosti proizvodov slovenske in tuje industrije. Objekt ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov.

V prihodnosti laboratorija igra po besedah Žnidariča pomembno vlogo tudi lani pridobljen projekt Frissbe iz EU-programa Obzorja 2020. Gre za enega od zgolj štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija in v okviru katerega ima ekipa uveljavljenih raziskovalcev nalogo v šestih letih “zgraditi odlično požarno znanost v Sloveniji in preobraziti zavod v še boljši in v mednarodnem merilu uspešnejši inštitut“.

Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. “Prepričan sem, da je to zelo dobra in pomembna pridobitev ne samo za ZAG, ampak celotno slovensko raziskovalno sfero,” je dejal minister. Dodal je, da slovensko znanje s tem pridobiva strateški položaj v regiji in utrjuje slovenski “know-how” tudi mednarodno.

OKOLJE

Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki

Objavljeno

dne

Avtor

Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi smel presegati 1,25 tone emisij. Svoj ogljični odtis lahko preverite s spletnim kalkulatorjem.

Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja ozaveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se spoprijema naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla na že več kot 380 milijonov ton na leto.

V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil SURS.

Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.

Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP-ja.

Dan Zemlje so prvič zaznamovali v ZDA po katastrofalnem razlitju nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969, dogodek pa je postal svetoven v letu 1990, ko se je aktiviralo 200 milijonov ljudi v več kot 140 državah. Generalna skupščina Združenih narodov je 22. april kot mednarodni dan Zemlje razglasila leta 2009. Po podatkih organizacije Earthday bo letos ta dogodek zaznamovala več kot milijarda ljudi.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo pomen obnove ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb. Zdravi ekosistemi omogočajo zdravje planeta in njegovih prebivalcev ter podpirajo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni, so zapisali na ministrstvu in dodali, da je ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti zato ključno, saj vpliva na naše zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja.

Glede letošnje teme, plastike, so navedli, da kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. “Številni od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo,” so opozorili.

Kot so še poudarili na ministrstvu, sta podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti dva neločljiva in soodvisna procesa, dva vidika ene krize, povzročena z netrajnostno rabo naravnih virov, ki se medsebojno pospešujeta. “Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje,” so zapisali.

Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih. “Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta,” so sporočili.

Skozi generacije smo naravo v Sloveniji po podatkih ministrstva ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. “Varujemo jih v enem narodnem parku, 50 naravnih parkih, 61 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1097 naravnih spomenikih, 113 spomenikih oblikovane narave ter 355 območjih Nature 2000,” so še zapisali.

Predsednica Pirc Musar izpostavila tri ukrepe

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti izpostavila ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.

“Plastika in njeni drobci so danes vsepovsod, tudi v naših telesih, ribah v morju, živalih na kopnem in v naravi na splošno. Cilj je zmanjšati proizvodnjo plastike za 60 odstotkov do leta 2040. Za prihodnje generacije pa si želimo svet brez plastike,” sporoča predsednica. Prebivalce je pozvala k uporabi steklenic ali kovinskih bidonov, “kajti za izdelavo ene plastenke je potrebno šestkrat več vode, kot je je v sami plastenki”.

Kot je opozorila, plastika razpade na mikroplastiko, strupene kemikalije prodirajo v naše vodne vire, hrano in v zrak, ki ga dihamo. “Potrošniki se tudi moramo zavedati, da je t. i. hitra moda ogromna proizvajalka in uporabnica plastike,” je dodala. Pozvala je tudi k čimprejšnjemu koncu dela pri potrebni novi pogodbi Združenih narodov o onesnaženju s plastiko.

V poslanici je poudarila tudi pomen znanstvenih raziskav na Arktiki in Antarktiki, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci.

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala pogodbo o Antarktiki. S tem se Slovenija uvršča med globalno-okoljsko in medgeneracijsko najodgovornejše države sveta. Temu koraku bi moral po besedah predsednice slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, za to pa je potrebno, da Slovenija pristopi tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo.
Vlado je pozvala k odločitvi o nacionalnem centru in k podpisu ustreznih mednarodnih sporazumov, med temi tudi t. i. madridskega protokola, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočil delo na polarnih območjih.

Podprla je tudi novo slovensko kampanjo Za žive meje“Te iz naših naselij izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. So preprost ukrep urejanja javnih ali zasebnih prostorov, ki je hkrati koristen za ohranjanje biotske pestrosti in za krepitev vsestranske podnebne odpornosti vsakega lokalnega okolja in skupnosti,” je zapisala.

Po predsedničinih besedah se premalo zavedamo, da so podnebne spremembe povezane z izginjanjem biotske pestrosti in da je ohranjanje narave temelj podnebne politike. “Zato podpiram pobudo Podnebnega programa Mreže za prostor in se pridružujem pozivu slovenskim občinam in prebivalcem k ohranjanju obstoječih in urejanju novih živih mej z različnimi ukrepi in rešitvami,” je še zapisala Pirc Musar.

Kako lahko preverite svoj ogljični odtis

Nevladna okoljska organizacija Umanotera je prenovila svoj spletni kalkulator za izračun ogljičnega odtisa posameznika in tudi skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Kalkulator je na voljo tukaj. Njegova posebnost je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, kot so poraba električne energije in energentov za ogrevanje doma, prevozi z osebnimi vozili, javnim potniškim prevozom in letali ter potrošnja hrane, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. “Čeprav na zadnje nimamo neposrednega vpliva, smo zanje soodgovorni, saj uživamo koristi dejavnosti, pri katerih nastajajo,” opozarjajo v Umanoteri.

Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov, in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Kalkulator je opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje emisij.

Umanoterin kalkulator je namenjen izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov (TGP) in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Foto: umanotera.org

Ker je pravi občutek glede ogljičnega odtisa posameznika mogoče dobiti tako, da ga z nečim primerjamo, kalkulator izračunani ogljični odtis primerja z letnimi emisijami povprečnega prebivalca Slovenije (7,7 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida), EU (osem ton), ZDA kot primera energetsko potratne industrializirane države (18,8 tone) in Indije kot primera države svetovnega juga (2,8 tone). Nazadnje izračunani ogljični odtis posameznika primerja tudi z vrednostjo, h kateri v Sloveniji težimo na poti v podnebno nevtralnost (1,25 tone na letni ravni), pojasnjujejo v Umanoteri.

Kdaj bo Slovenija podnebno nevtralna družba

V nevladni organizaciji svarijo, da bo Slovenija podnebno nevtralna družba postala takrat, ko emisije toplogrednih plinov ne bodo presegale zmožnosti slovenskih naravnih ponorov (gozdov in travinja), da ogljikov dioksid odstranijo iz ozračja.

“Slovenija velja za deželo gozdov, izračun ogljičnega odtisa pa pokaže, da že same sistemske emisije, ki so leta 2021 znašale približno štiri tone ekvivalenta ogljikovega dioksida na prebivalca Slovenije, močno presegajo kvoto emisij za podnebno nevtralnost,” ob tem opozarja Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Izračun ogljičnega odtisa je lahko po oceni nevladnikov streznitev, saj pokaže, da za “prehod v podnebno nevtralnost niso zadosti kozmetični ukrepi, ampak so potrebne temeljite spremembe na ravni posameznikov in družbe“.

Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (vir: unsplash.com )

“Namen kalkulatorja ni frustrirati, ampak posameznike opolnomočiti, da se poleg sprememb svojega življenjskega sloga kot aktivni državljani tudi zavzamejo za družbene spremembe, ki prispevajo k zmanjšanju sistemskih emisij, na primer razogljičenje industrije, izboljšanje javnega prevoza in prehod na podnebju prijaznejšo oskrbo s hrano,” pa meni Renata Karba iz Umanotere.

Dodaja, da bodo pomembna priložnost za to že junijske evropske volitve, saj podnebna politika Evropske unije v veliki meri določa tudi slovensko podnebno politiko.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

V ujmah prizadetih več kot 6000 objektov, 330 jih ne bo moglo več stati na istih mestih

Objavljeno

dne

Avtor

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi povedal, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestne lokacije drugje.

Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo mogoča tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno poudaril Novak, ki je povedal, da se glede na zakonski predlog samodejno določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v večini pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

Če bo kdo želel iti v neki objekt, ki je že zgrajen, ga bodo odkupili in posameznike preselili v objekte, ki že stojijo kjer koli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.

Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.

Nove lokacije za več kot 100 hiš

V tistih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti.

Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasodajalce.

Pripravljen bo tudi poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Narobe svet: na Siciliji zaradi visokih temperatur in možnosti požarov zapirajo šole

Objavljeno

dne

Avtor

Pri naših zahodnih sosedih, konkretneje na Siciliji, so danes zaprte številne šole. V Cefaluju blizu Palerma so jih zaprli zaradi vročine: vremenoslovci na Siciliji za danes napovedujejo do 35 stopinj Celzija. Prejšnji teden so bile zaradi vročine zaprte tudi šole na Kanarskih otokih.

Potem ko so požari prizadeli Sicilijo poleti, župan Cefaluja Daniele Tumminello ni želel tvegati. Ob upoštevanju obvestila Civilne zaščite, ki je za danes razglasila visoko stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnosti požarov in močnega juga s temperaturami nad 35 stopinj, je podpisal odlok o zaprtju šol vseh stopenj. Enak ukrep so sprejeli v bližnjih krajih, kot so Trabia, Lascari in Campofelice di Roccella, pišejo italijanski mediji.

Odločitev upošteva to, da veliko učencev, ki obiskujejo šole v Cefaluju, prihaja iz bližnjih občin, zato se je potovanjem priporočljivo izogibati.

Župan je poudaril pomen varnosti šolske populacije in cilj zagotavljanja boljše pretočnosti avtomobilskega prometa. Poleg tega naj bi se izognili preobremenitvi cest v nujnih primerih in tako zmanjšali potencialni vpliv na tamkajšnji prometni sistem.

Številne šole po Italiji pa so zaprte še zaradi dveh razlogov. Zaradi splošne stavke, s katero mnoge sindikalne organizacije zahtevajo nove kolektivne pogodbe v javnem sektorju. V približno 40 občinah v Liguriji pa bodo učenci ostali doma zaradi hudih neviht, ki jih pričakujejo ob severnem Tirenskem morju.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA5 dni nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA5 dni nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE6 dni nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized1 teden nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA1 teden nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali1 teden nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura2 tedna nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI3 tedni nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE4 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO