Connect with us

OKOLJE

V Logatcu odprli največji požarni laboratorij v regiji

Objavljeno

dne

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je v Logatcu na skoraj 3500 kvadratnih metrih površin odprl nov požarni laboratorij, ki velja za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope.

Odprtje laboratorija, ki bo omogočil nadaljnji razvoj in znanstveno odličnost na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij, so v ZAG-u zaznamovali s posebnim slavnostnim odprtjem s številnimi gosti. Ob tej priložnosti je direktor ZAG-a Aleš Žnidarič poudaril, da znanstvena in raziskovalna uspešnost potrebuje ustrezno infrastrukturo, na podlagi katere lahko vzdržujejo dobro raziskovalno kondicijo.

“Tovrstna investicija za javni raziskovalni zavod ni nekaj običajnega, v tem primeru še posebej, saj tehnologijo oz. opremo za laboratorij proizvaja le peščica dobaviteljev. Posledično je izbira dobaviteljev diktirala gradnjo in nas postavljala pred številne izzive,” je opisal potek izvedbe projekta.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let. “Sčasoma so kapacitete obstoječega prostora v Gameljnah postale pretesne, zato smo se odločili, da zgradimo nov laboratorij,” je dejal direktor. Dodal je, da investicija ne bi bila mogoča brez uspešnega poslovanja zavoda v zadnjih 20 letih. V njeno gradnjo so namreč vložili velik del lastnih prihodkov.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstveno-raziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let.

Skupna vrednost gradnje objekta je z nakupom opreme dosegla skoraj 11 milijonov evrov, od tega je dva milijona prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za preizkuševalno opremo pa je bilo prek projekta InnoRenew namenjenih 2,8 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Kot je še dejal Žnidarič, pri zavodu v desetletjih obstoja težijo k napredku in odličnosti, podpirajo industrijo in državo, danes pa se intenzivno posvečajo področju raziskav in razvoja. “Cilj je napredne rešitve prenašati v prakso, znanstvena in razvojno-raziskovalna komponenta je ključna za naše delovanje, raziskave so pretežno aplikativno naravnane in tesno povezane s stroko, kar velja tudi za požarni laboratorij,” je poudaril.

ZAG sestavlja 17 odsekov in laboratorijev, ki pokrivajo celoten spekter gradbeništva, od tradicionalnih materialov, konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike do interdisciplinarnih tem, ki vključujejo zeleni prehod, digitalizacijo in človeka. Nov laboratorij bo na skoraj 3500 kvadratnih metrih površine zavodu zagotavljal zmogljivosti za testiranje požarne odpornosti proizvodov slovenske in tuje industrije. Objekt ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov.

V prihodnosti laboratorija igra po besedah Žnidariča pomembno vlogo tudi lani pridobljen projekt Frissbe iz EU-programa Obzorja 2020. Gre za enega od zgolj štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija in v okviru katerega ima ekipa uveljavljenih raziskovalcev nalogo v šestih letih “zgraditi odlično požarno znanost v Sloveniji in preobraziti zavod v še boljši in v mednarodnem merilu uspešnejši inštitut“.

Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. “Prepričan sem, da je to zelo dobra in pomembna pridobitev ne samo za ZAG, ampak celotno slovensko raziskovalno sfero,” je dejal minister. Dodal je, da slovensko znanje s tem pridobiva strateški položaj v regiji in utrjuje slovenski “know-how” tudi mednarodno.

E-Mobilnost

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

Objavljeno

dne

Avtor

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni načrtovalec poti A to B. Cilj projekta je spodbujanje uporabe javnega prometa in krepitev trajnostne mobilnosti tudi pri čezmejnih potovanjih. V RRA LUR bodo projekt in sistem odprtokodnega načrtovanja poti predstavili 16. septembra na dogodku »ŽurMOBIL« v centru Ljubljane.

Trajnostna mobilnost potrebuje kolektivni prevoz

Trajnost, koncept, s katerim se v zadnjih nekaj letih srečujemo na vsakem koraku, nas še posebej spremlja tudi v prometu. Hiter skok v trgovino, obisk družine, vikend izlet ali daljše potovanje, vse to so vsakodnevne migracije, ki zahtevajo odločitve o načinu transporta, te pa so odvisne od prioritet, kot so udobje, hitrost, cena ter usklajevanja priročnosti, okoljsko odgovornih praks in dostopnosti. Trajnostni vidik mobilnosti pogosto od uporabnika zahteva dodaten napor, ki ga prinese brskanje po različnih transportnih možnostih, usklajevanje povezav in linij ter spremljanje aktualnega dogajanja v javnem prometu. Da bi okrepili rabo javnega prometa v sklopu projekta LinkingAlps na RRA LUR v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo – Nacionalnim centrom za upravljanje prometa (NCUP) razvijajo sistem odprtokodnega načrtovanja poti A to B. Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve je o sistemu A to B povedal: »V naši regiji je mobilnost eden glavnih izzivov že več kot 20 let. V zadnjem času se zaradi podnebnih sprememb in energetskih izzivov dodatno zaznava potreba po rešitvah na področju trajnostne mobilnosti. S sistemom, ki ga razvijamo, upamo, da bomo dali dodaten zagon razvoju javnega prevoza s poudarkom na čezmejnih potovanjih, saj je kolektivni prevoz ena ključnih trajnostnih rešitev na področju mobilnosti«.

LinkingAlps sistemsko okolje. Copyright ©ATE/Gabler, 2022

Trajnostna mobilnost lažje dostopna z novim sistemom

Načrtovalec poti, ki ga razvijajo ob podpori podjetja Realis d.o.o., je del širšega projekta razvoja načrtovalcev poti v Alpski regiji. Načrtovalci poti so specializirani iskalniki, ki se uporabljajo za iskanje optimalnega načina potovanja iz ene v drugo točko. Pri tem lahko uporabniku predlagajo enega ali več načinov prevoza, ki lahko zajemajo tako javni prevoz (vlak, avtobus itd.), hojo, kolo in tudi avto. Poudarek bo na spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa. Načrtovalec poti z združevanjem do sedaj razpršenih podatkov olajša dostop do trajnostne mobilnosti, kar je možno le, če deluje pod okriljem nacionalno dostopne točke in s poenotenimi podatki. Ključna prednost sistema, ki ga ločuje od obstoječih komercialnih načrtovalcev poti, je arhitektura podatkov v ozadju, ki prihajajo neposredno od ponudnikov prevoza, s katerimi upravlja Ministrstvo za infrastrukturo. To bo zagotavljalo dolgoročno točnost in ažurnost podatkov. Informacije, ki jih bo uporabnik dobil z uporabo načrtovalca poti A to B, so kvalitetne in nevtralne, saj je sistem komercialno popolnoma neodvisen.

Poleg zunanjega izvajalca in ministrstva RRA LUR pri delu na projektu in razvoju načrtovalca poti tesno sodeluje tudi s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki je eden od partnerjev v projektu. Hkrati se pri razvoju in promociji načrtovalca poti povezujejo s prevozniki, občinami in drugimi deležniki s področja mobilnosti. Ti v aplikacijo prispevajo svoje podatke o prevozih, infrastrukturi, povezavah, postajališčih in prevoznih možnostih, hkrati pa delujejo tudi kot promotorji.

Mednarodno povezovanje storitev trajnostne mobilnosti

Projekt LinkingAlps z razvojem načrtovalcev poti v državah alpske regije predstavlja prvo mednarodno povezovanje storitev in poenotenje dostopa do podatkov v tej regiji. Sistem A to B bo povezan s podatki ostalih držav in bo omogočal tudi načrtovanje mednarodnih poti. Pomanjkanje zanesljivih potovalnih informacij je ena izmed ključnih težav, s katero se soočajo potniki na čezmejnih potovanjih. V večini primerov so potniki za načrtovanje potovanja primorani iskati parcialne informacije pri različnih operaterjih in se zanašati na vire nepovezanih podatkovnih portalov, dostopnih v sosednjih regijah ali državah. Kopica spletnih strani, jezikovne prepreke in nepoenoteni podatki marsikoga odvrnejo od bolj trajnostnih prevoznih možnosti.

Primarni cilj projekta je zato v alpskem prostoru vzpostaviti standardizirano storitev izmenjave potovalnih informacij med različnimi ponudniki z uvedbo distribucijskega sistema za načrtovanje potovanja. Tovrstni sistem poizvedbe o načrtovanju potovanja posreduje v druge lokalne sisteme in na podlagi prejetih informacij iskalcu poti predlaga celovite končne sestave potovanj. Informacije med posameznimi informacijskimi sistemi se tako združijo v neprekinjeno potovalno verigo, ki izrazito izboljša celovito uporabniško izkušnjo. Potniki si tako lahko v eni sami storitvi enostavno ogledajo celotno potovanje od začetka do konca. S pomočjo sistema ponudniki potovalnih storitev preprosto dostopajo do novih popolnih informacij o potovanju prek posebnih API zahtev v en sam distribucijski sistem. RRA LUR v projektu povezuje skrbnika sistema, t. j. NCUP, in razvijalce načrtovalca poti v Sloveniji, podjetje Realis ter mednarodne razvijalce, hkrati pa skrbi za promocijo med končnimi uporabniki in posredniki, kot so prevozni ponudniki, občine in drugi.

Načrtovalec poti AtoB (posnetek zaslona)

Odprtost načrtovalca poti krepi njegovo uporabno vrednost

»Ključno je, da se z načrtovalcem poti vzpostavlja tudi nacionalna dostopna točka. Ta bo zajemala podatke o vseh prevozih v Sloveniji, ki bodo povezljivi s podatki v tujini. Nad podatki in načrtovalcem poti bdi ministrstvo, kar zagotavlja dolgoročno vzdrževanje in ažurnost podatkov. Odprti podatki bodo omogočali tudi razvoj drugih aplikacij in integracijo podatkov o javnih prevozih v druge produkte in storitve digitalizacije,« je o uporabnosti aplikacije povedal Matej Gojčič.

Sistem A to B predstavlja pomemben korak v dostopnosti podatkov o trajnostnih prevoznih izbirah v digitalnem okolju. Kljub vsem uspehom se pri snovanju sistema srečujejo tudi z izzivi predvsem pri pridobivanju podatkov o prevozih. Največji izziv je vključevanje prevoznikov, ki so izven sistema javnega prevoza potnikov. Tu gre predvsem za zasebne mednarodne prevoze. Kot pravi Matej Gojčič: »Bistveno je, da v sistem vključimo tudi te podatke, saj so pomembni uporabnikom in jih lahko takšen primanjkljaj od uporabe odvrne. Upamo, da bomo z odprtokodnostjo in povezljivostjo podatkov spodbudili vse ponudnike k sodelovanju.«

Načrtovalec poti AtoB uporablja decentraliziran sistem integracije podatkov. Vir: projekt LinkingDanube

Predstavitev načrtovalca poti javnosti

V okviru Evropskega tedna mobilnosti na Trgu francoske revolucije v Ljubljani 16. septembra na RRA LUR pripravljajo dogodek »ŽurMOBIL«, v okviru katerega bodo predstavili projekte s področja trajnostne mobilnosti. Eden izmed pomembnejših projektov je LinkingAlps. Na dogodku bodo lahko obiskovalci v živo spoznali nov sistem odprtokodnega načrtovanja poti za multimodalne potovalne rešitve, pri tem pa bo vsak obiskovalec stojnice za pozornost in zanimanje tudi primerno nagrajen.

Projekt in načrtovalec poti so ponudnikom in drugim zainteresiranim posrednikom pred časom že predstavili. Junija letos so pripravili krajšo predstavitev projekta za ponudnike prevozov. »Zaznali smo veliko zanimanja, po predstavitvi pa se je razvila tudi zanimiva debata. Skupaj smo prišli do nekaj predlogov za nadgraditev sistema. Ne dvomimo, da bo načrtovalec poti pozitivno sprejet tudi na septembrskem dogodku,« pove Gojčič.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Kljub lastništvu zemljišča kjer je postavljen vodnjak, mora lastnik za uporabo vode iz njega pridobiti vodno dovoljenje

Objavljeno

dne

V sušnih razmerah pride prav vsaka kaplja vode, tudi za zalivanje v kmetijstvu. Zato so lahko veseli tisti, ki imajo ob ali na njivah vodnjake. Pred leti je Arso pozival k njihovi prijavi, direkcija za vode pojasnjuje, da voda ni last lastnika vodnjaka.

V še tako sušnih dneh so ponekod vodnjaki polni vode. Govorimo o manjših virih vode, ki priteka iz vodnih žil, iz katerih si marsikateri primorski kmetovalec s pomočjo črpalke lahko napolni cisterno in nato zaliva pridelek.

Čigava last sta voda in vodnjak?

Na direkciji za vode, ki upravlja vode, pravijo, da je lastništvo vodnjaka kot objekta vezano na lastništvo zemljišča. Voda pa ni v lasti lastnika zemljišča, na katerem je vodni vir, niti v lasti lastnika vodnjaka. Voda je naravna dobrina, in če jo želi lastnik vodnjaka uporabiti, potrebuje za to vodno dovoljenje.

V preprostejših primerih, kot je denimo zalivanje, če ima zanemarljiv vpliv na količinsko stanje voda, je dovolj, da se vodnjak evidentira za posebno rabo vode. Tako dovoljenje ima omejen čas veljavnosti.

Vodo iz vodnjakov bi glede na zakon lahko uporabljali le tisti, ki so za to pridobili dovoljenje ali evidentirali posebno rabo vode, a se v naravi dogaja vse prej kot to, celo spori med vaščani, kdo bo iz vaških vodnjakov načrpal več vode.

Leta 2004 je Arso postavil rok za popis in prijavo vodnjakov in takrat so izdali skoraj 27 tisoč vodnih dovoljenj.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Zaradi tajanja ledenika se je meja med Švico in Italijo premaknila

Objavljeno

dne

Ledenik v Alpah, ki se taja, je premaknil mejo med Švico in Italijo, s tem pa je postala jabolko spora lokacija italijanske gorske koče. Meja teče vzdolž razvodnice, točke, na kateri se voda steka po gori proti eni ali drugi državi.

A umik ledenika Theodul pomeni, da se je vodna prelomnica pomaknila proti Rifugiu Guide del Cervino, gorski koči tik pod 3480 metrov visokim vrhom Testa Grigia in se počasi staka pod stavbo, poroča AFP.

Na nedavnem obisku koče je neki 59-letni turist vprašal: “In – ali smo v Švici?”

Vprašanje je bilo na mestu. Odgovor pa predmet diplomatskih pogajanj, ki so se začela leta 2018 in sklenila s kompromisom lani, a podrobnosti ostajajo tajne.

Ko je bila koča s 40 ležišči in restavracijo leta 1984 zgrajena, je v celoti sodila pod italijansko ozemlje. A zdaj sta dve tretjini koče, vključno z večino postelj in restavracijo, tehnično gledano na švicarski strani.

Ledeniki v Alpah se pospešeno tajajo. Foto: EPA

Vprašanje je postalo toliko bolj pereče, ker se območje, ki se močno zanaša na turizem, nahaja na vrhu enega največjih smučišč na svetu, le nekaj metrov proč pa gradijo nov veliki projekt, vključno s postajo gondole.

Dogovor je bil sklenjen v Firencah novembra lani, a bodo sklep razkrili šele, ko ga bo ratificirala švicarska vlada, kar se ne bo zgodilo pred letom 2023. “Dogovorili smo se, da razliko razdelimo,” je povedal Alain Wicht, glavni nadzornik za mejo na švicarski nacionalni kartografski agenciji Swisstopo.

Brez zmagovalca, brez poraženca?

Wicht med drugim skrbi za 7000 razmejitvenih markerjev vzdolž 2000 kilometrov dolge meje z Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Italijo in Liechtenstein.

Wicht se je tudi udeležil pogajanj, kjer sta obe strani malce popustili, da so prišli do rešitve. “Tudi, če nobena stran ni iz pogajanj izšla kot zmagovalka, vsaj poražencev ni bilo,” je dejal.

Kjer italijansko-švicarska meja prečka alpske ledenike, razmejitev sledi vodnemu jarku. A ledenik Theodul je med letoma 1973 in 2010 izgubil skoraj četrtino svoje mase. Pri tem se je razkrila skala pod ledom, s tem pa se je spremenila odtočna razdelitev, sosedi pa prisilila v ponovno začrtovanje 100 metrov dolgega odseka meje.

Po Wichtovih besedah so take prilagoditve pogoste in se jih običajno razreši s primerjanjem zapisnikov geodetov obmejnih držav, brez vpletanja politikov.

Umik ledenika Theodul pomeni, da se je vodna prelomnica pomaknila proti Rifugiu Guide del Cervino, gorski koči tik pod 3480 metrov visokim vrhom Testa Grigia in se počasi staka pod stavbo, poroča AFP. Foto: Google map

“Italijansko je vino, italijanski so davki”

“Prepiramo se glede ozemlja, ki ni kaj dosti vredno,” je poudaril, a priznal, da je to “edini kraj, kjer je nenadoma posredi stavba”, kar daje zemlji “gospodarsko vrednost”. Njegovi italijanski kolegi zgodbe “zaradi kompleksne mednarodne situacije” niso želeli komentirati.

Jean-Philippe Amstein, nekdanji direktor Swisstopa, je dejal, da se tovrstne spore običajno razreši z izmenjavo parcel zemlje ustreznih velikosti in vrednosti. V tem primeru “Švice ne zanima pridobiti kos ledenika, Italijani pa ne morejo kompenzirati izgube švicarskega ozemlja”.

In čeprav izid pogajanj za zdaj ostaja tajen, oskrbnik koče Lucio Trucco pravi, da so mu povedali, da bo ostala na italijanskih tleh. “Koča ostaja italijanska, ker smo vedno bili Italijani,” je razložil. “Jedilnik je italijanski, vino je italijansko in davki so italijanski.”

Zaradi večletnih pogajanj trpijo tudi oskrbovalna dela in prenova koče je bila že večkrat preložena, tako da ne bo nared za slavnostno otvoritev nove gondole na italijanski strani konec leta 2023. Proge so dostopne zgolj iz švicarskega smučarskega letovišča Zermatt.

V tem delu Alp je dejansko smuka možna tudi poleti, pa četudi tovrstne dejavnosti še pospešujejo taljenje ledenika. “Zato moramo okrepiti to območje, ker bo zagotovo zadnje, ki bo umrlo,” je dejal Trucco.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO