Connect with us

UMETNOST

Življenje kiparja, čigar delo je preoblikovalo podobo mesta Maribor

Objavljeno

dne

11. februarja je minilo 30 let od smrti enega izmed najpomembnejših povojnih kiparjev na Slovenskem.

Slavko Tihec se je rodil 10. julija leta 1928 v Mariboru v družini železničarskega uradnika. Pri šestih letih je izgubil očeta, njegovo družino pa so po izbruhu druge svetovne vojne aretirale nemške okupatorske sile.

Tihec sodi med najpomembnejše slovenske umetnike druge polovice 20. stoletja. Za kiparstvo se je začel zanimati v srednješolskih letih, kjer je obiskoval kiparski krožek na Prvi gimnaziji v Mariboru pod vodstvom kiparja Gabrijela Kolbiča. Po maturi leta in odsluženem vojaškem roku v šoli za rezervne oficirje se je vpisal na kiparski oddelek ljubljanske Akademije za likovno umetnost in pet let kasneje diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu. Leta 1958 se je odpravil v Pariz, kjer mu je štipendija sklada Moše Pijade omogočila večtedensko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja. Po študiju v prestolnici se je vrnil v Maribor, kjer je kot svobodni umetnik ustvarjal vse do leta 1969, ko je pričel s poučevanjem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Pionir modernizma

Bil je eden izmed prvih pri nas, ki je v kiparstvu opustil človeško figuro in se usmeril v abstrakcijo in modernizem. Poznan je bil po inovativnemu iskanjem novih oblik in materialov. V 60. letih so njegovo delo najbolj zaznamovale skulpture semaforjev oziroma povezanih žarkastih celičnih jeder, izdelanih iz železa in betona. Tihčevi znameniti semaforji so svojo realizacijo doživeli leta 1964 v okviru Forma vive v Ravnah na Koroškem. Konec 60. in v začetku 70. let se je Tihec posvetil gibljivi umetnosti in ustvaril akvamobile, objekte iz poliestra gibljive s pomočjo vodnega ali električnega toka. S temi inženirsko zahtevnimi primerki kinetičnega kiparstva je svet umetnosti povezal z znanostjo in tako ustvaril svojevrsten prispevek k slovenskemu kiparstvu.

Krogla Forma Viva v Mestnem parku Maribor.

Tihec je avtor številnih javnih plastik in mnogih del namenjenih likovni opremi notranjih javnih prostorov, ki pa so skoraj v celoti izgubljena. Medtem ko je leta 1959 uresničil svojo prvo veliko spomeniško plastiko, Spomenik Pohorskemu bataljonu, ki ga je skupaj z arhitektom Brankom Kocmutom postavil na Osankarici, ga v rojstnem mestu najbolje poznajo po Spomeniku NOB. Kodžak, kot je spomenik Mariborčanom bolje poznan, zavzema osrednje mesto v kiparjevem opusu in je ob postavitvi leta 1975 veljal za največji bronasti spomenik v nekdanji državi. Med njegove stvaritve, ki krasijo Maribor pa med drugim sodijo še Krogla v Mestnem parku, Spomenik železničarjem pred železniško postajo in bronasta stenska kompozicija na pokopališču Dobrava. V Tihčevi kiparski zapuščini pa nedvomno izstopa tudi Spomenik Ivanu Cankarju v Ljubljani.

Slavko Tihec je sodeloval tudi na razstavah v tujini; leta 1956 in 1980 je zastopal jugoslovansko kiparstvo v Benetkah.

Tihčevo ustvarjanje je kmalu prekinila bolezen. Z razstavo leta 1990 je prekinil nekajletni molk in se od ljubiteljev umetnosti poslovil s skulpturami intimnega značaja. Umrl je 11. februarja leta 1993 v Ljubljani. Več o Tihčevem življenju si lahko preberete na spletni strani Obrazi slovenskih pokrajin.

UMETNOST

Nova razstava Marijana Mirta v KiBeli – Ugrabitev Evrope

Objavljeno

dne

Avtor

V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru predstavljajo delo enega vidnejših slovenskih kiparjev, letošnjega prejemnika Glazerjeve listine Marijana Mirta. Umetnik se predstavlja z razstavo Ugrabitev Evrope. Odprtje razstave bo jutri (petek, 5. maja 2023) ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela, razstava bo trajala do 3.junija 2023.

“Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas,” so o ob razstavi o umetniku zapisali v Kulturno-izobraževalnem društvu (KID) Kibla.

“Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, poudari antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem,” še preberemo.

Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu, kjer je končal Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje na oddelku kiparstva in leta 1999 magistriral na Akademiji za likovno umetnost, pri profesorjih Miroju Vucu in Robertu Emilu Tanayu. Leta 2000 se je preselil v Maribor. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.

Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav in sodeloval na več skupinskih. Za svoje delo je med drugim prejel priznanje Riharda Jakopiča leta 2020, zlato medaljo za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel v Louvru leta 2017 ter štirikrat nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor.

Žirija letošnje Glazerjeve listine je v utemeljitvi zapisala, da žirija Marijan Mirt pri delu “nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja ‘modnim trendom’ v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse”.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Nova stalna razstava na gradu Sevnica: Po stopinjah Ajdov

Objavljeno

dne

Na gradu Sevnica so včeraj odprli novo stalno razstavo Po stopinjah Ajdov, ki predstavlja utrjeno višinsko naselbino oziroma tako imenovani poznoantični refugij na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.

Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.

Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Ajdovski gradec na Vranjem pri Sevnici je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

Kdo so bili “Ajdi”?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečavali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

Replike izvirnih predmetov, najdenih na Ajdovskem gradcu – izvirnike hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji 

Objavljeno

dne

Avtor

V Narodni galeriji so po včerajšnji slavnosti danes tudi za javnost odprli razstavo z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Grafike so prišle naravnost iz umetnikove nekdanje hiše v Amsterdamu, ki je danes muzej.

Razstavo, v okviru katere se Rembrandtove grafike v Slovenijo vračajo po skoraj četrt stoletja, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. V svojem nagovoru je poudarila, da ima Rembrandt pomembno mesto tudi znotraj slovenske umetnosti, prav grafike pa so medij, ki je slovensko umetnost vsestransko zaznamoval. Na razstavi se po njenih besedah stikajo tako nizozemski in slovenski kot celostni umetnostni prostor.

Nabor mojstrovih grafik iz Muzeja Rembrandtova hiša je bil namreč leta 2000 na ogled v Cankarjevem domu.

Na ogled tudi dela sopotnikov in občudovalcev
Tokratna razstava združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter štirinajst umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, med drugim deli Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa dela so iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama, avtorja postavitve pa sta Jochem van Eijsden in Epco Runia.

“Neradi uporabljamo presežnike – a pri Rembrandtu so upravičeni”
Pobudnik razstave je bil veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, je o ideji za sodelovanje za TV Slovenija povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki“V Ljubljano smo želeli pripeljati tudi nekatere grafike, ki prvotno niso bile na seznamu. To je verjetno eden najvplivnejših avtorjev v zahodni likovni umetnosti. Neradi uporabljamo presežnike, ampak pri Rembrandtu je to popolnoma upravičeno.”

Rembrandt (1606−1669), Avtoportret s kapo in šalom, 1633, jedkanica, 132 × 104 mm, faza II(5). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Originalne jedkanice in dve plošči spremlja tudi deset del iz zbirke Narodne galerije iz obdobja od 17. do 20. stoletja, na katere je imel Rembrandt velik vpliv, je še pojasnila Barbara Jaki. In kakšen je bil ta vpliv? “Rembrandt je bil izjemen inovator, predvsem na področju grafike – še bolj specifično, na področju jedkanice. Mojstrsko je znal pokazati tako blišč kot bedo in revščino, tako mistične dogodke kot prizore iz vsakdanjega življenja. Ta kar najširša paleta njegovih izrazov je seveda navduševala ne samo sodobnike, ampak tudi umetnike, ki so prihajali desetletja in stoletja za njim.”

“Velik praznik”
Na večernem odprtju razstave je Barbara Jaki dogodek označila za velik praznik. Spomnila je, da je bil Rembrandtov vpliv na poznejše ustvarjalce izjemen in traja vse do današnjih dni. Enako brezčasna in vedno moderna je po njenih besedah tudi univerzalnost njegovega likovnega izraza, ki mu je zagotovila visoko mesto v zgodovini.

Nizozemski umetnik iz 17. stoletja je po njenih besedah tudi “naš umetnik, le na videz časovno in geografsko oddaljen“, a še vedno aktualen v človeški dimenziji svojega dela. “Izjemen ustvarjalni genij je široko paleto izraza interpretiral le z linijo, brez barve in izpopolnil grafično tehniko, kakor še nihče pred njim. Umetnost ima posebno moč, posreduje ideje, poglede, duha časa, a tudi povezuje ljudi, narode, države. Povezala je tudi Slovenijo in Nizozemsko,” je še poudarila direktorica Narodne galerije.

Rembrandt (1606−1669), Školjka, 1650, jedkanica, suha igla in dleto za bakrorez, 97 × 132 mm, faza II(3). Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Prvi projekt nizozemskega muzeja v tujini po osmih letih
Direktorica Muzeja Rembrandtova hiša Milou Halbesma je poudarila, da razstava v Ljubljani pomeni svojevrsten mejnik. Je prva razstava muzeja v tujini po osmih letih, takrat so jo pripravili na Japonskem. Prav tako izbor Rembrandtovih grafik na razstavi v Ljubljani temelji na podlagi kakovosti in privlačnosti grafik ter razstavi lastni rdeči niti.

Avtor razstave Epco Runia je pojasnil, da so želeli na razstavi pokazati, da Rembrandt ni uporabljal grafik, da bi zgolj reproduciral obstoječe delo, kot je bilo to v navadi v 17. stoletju, ampak da je pri Rembrandtu vsaka grafika samostojno likovno delo. Tudi zaradi tega so grafike na razstavi razporejene v sedem sklopov; upodabljanje narave, ustvarjanje svetlobe in sence, oblikovanje lika, pripovedovanje zgodb, še posebej svetopisemskih, upodabljanje ravne nizozemske pokrajine, eksperimentiranje s tehniko jedkanja in umetniške izmenjave z deli drugih umetnikov.

Miniature, kjer štejejo tudi najmanjše podrobnosti
Runia je obiskovalcem razstave tudi svetoval, da si za grafike vzamejo čas in si jih zelo pozorno pogledajo. V 17. stoletju so grafike držali v rokah in si jih dejansko lahko ogledovali od blizu, kar danes ni več mogoče, je povedal in obiskovalcem položil na srce, da na grafikah raziščejo različne podobe, poiščejo smešne poze in nenavadne predmete, ki se skrivajo v ozadju. “Odprl se vam bo nov svet,” je obljubil. Kot svojo najljubšo grafiko “največjega med velikimi umetniki” pa je izpostavil grafiko Trije križi.

Rembrandt (1606−1669), Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam. Foto: Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam

Kot je še povedala Halbesma, se tokratna razstava v Ljubljani razlikuje od vseh v preteklosti in tudi od tiste, ki je bila na ogled pred 23 leti v Ljubljani. Je pa ta, kot je dejala, “čudovita razstava” nastala tudi zaradi dobrega sodelovanja med Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki je urejen v hiši, kjer je Rembrandt dejansko živel med letoma 1639 in 1658, ter ljubljansko Narodno galerijo.

Muzej Rembrandtova hiša hrani največjo zbirko umetnikovih grafik na svetu, dejansko vse njegove grafike. Teh zaradi zelo občutljivega papirja grafik nima vedno na ogled in jih za kratek čas prikažejo zgolj občasno, na razstavah največ tri mesece, je še dodala.

Nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom je prav tako spomnil, da Rembrandt v svoji domovini velja za najbolj znanega nizozemskega umetnika 17. stoletja, velikega mojstra zlate dobe. Za enega bolj znanih nizozemskih slikarjev velja tudi po svetu, čeprav mu, kot je še dodal, “verjetno konkurenco dela Vincent van Gogh”.

Eden od prostorov v obnovljeni Rembrandtovi hiši v Amsterdamu. Foto: EPA

Matrice je med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov
“Na ogled je več Rembrandtovih slavnih grafik, med drugim Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki, pet avtoportretov, vplivni Trije križi ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo – Rembrandt je bil znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje,”
 so zapisali v Narodni galeriji.

Mojstrova dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali, na primer Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika. Tako nam razstava predstavi način, kako je Rembrandt pripovedoval zgodbe, poudarjajo avtorji razstave. Pravijo, da bo ob razstavi mogoče opazovati, kako je najprej izdelal in nato združil karakterne študije, žanrske prizore in krajino.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bodo na razstavo vključena dela Martina Johanna SchmidtaIvane Kobilca in Zorana Mušiča. Tako bo na razstavi predstavljen tudi vpliv, ki ga je imel Rembrandt na poznejše generacije slovenskih umetnikov.

Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606–1669) uvrščamo med največje umetnike vseh časov. Poleg oljnih slik je ustvaril številne grafike.

Ustvaril jih je več kot tristo
V času svojega življenja in kasnejših desetletjih je bil znan ravno po svojih grafikah − v obdobju, ko je Republika Nizozemska postala vodilno evropsko središče protestantizma, trgovine in umetnosti, jih je ustvaril več kot tristo, so še zapisali.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal izvirne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Grafike so zelo raznolike, od velikih do malih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov.

Razstava bo na ogled do 30. julija.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 dan nazaj

Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov,...

Arhitektura5 dni nazaj

Plečnikove nagrade 2023 so podeljene, najvišje priznanje “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič

Letošnjo Plečnikovo nagrado je žirija namenila “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023

Pretekli teden je v Ljubljani potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

Materiali2 tedna nazaj

Kombinacija elegance in udobja

Sanitarni modul Geberit Monolith Plus Prenovljeni sanitarni modul Geberit Monolith Plus razširja možnosti oblikovanja kopalnice kot individualnega prostora dobrega počutja....

KULTURA2 tedna nazaj

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še...

OKOLJE2 tedna nazaj

Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo, ki pa očitke zavrača

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Novi popravki gradbenega zakona

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev. Gradbeni zakon (GZ-1), ki se...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Prva tovarna “zelenih baterij” v Evropi že stoji

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v...

POPULARNO