Kolekcija Vogue, ki prinaša 20 ikoničnih fotografij in umetniških del vodilne svetovne avtoritete na področju mode, je zdaj na voljo milijonom lastnikov Samsung umetniških televizorjev v Samsung Trgovini z umetninami.

Podjetje Samsung Electronics še naprej bogati umetniško doživetje doma prek Samsung Trgovine z umetninami (Art Store), prestižne digitalne platforme za umetnost, ki je na voljo izključno na umetniških televizorjih Samsung. Po novem pa Samsung vključuje tudi izjemna umetniška dela in fotografije z lansiranjem ikonične umetnosti in posnetkov iz več kot 100-letne zgodovine revije Vogue, ki so zdaj na voljo milijonom lastnikov televizorjev Samsung v Samsung Trgovini z umetninami.

Od svoje prve izdaje leta 1892 je Vogue utrdil svoj položaj kot vodilna svetovna avtoriteta na področju mode, ki nenehno postavlja nove standarde ustvarjalnosti, sloga in kulturne relevantnosti. Kolekcija Vogue v Samsung Trgovini z umetninami je poklon tej izjemni zapuščini umetniških del in fotografij. Kolekcija obsega 20 del, ki zajemajo več kot 100 let ustvarjalne odličnosti revije Vogue. Občinstvo po vsem svetu si zdaj lahko na stenah svojih domov s pomočjo umetniških televizorjev ogleduje legendarne podobe Vogue – od klasičnih naslovnic do nepozabnih uredniških podob.

Moda kot umetnost

Kolekcija Vogue v Samsung Trgovina z umetninami preobrazi dnevno sobo v skrbno izbrano galerijo elegance visoke mode. Umetniška dela so izbrali kuratorji revije Vogue in Daria Greene, globalna vodja vsebin in kuriranja pri podjetju Samsung, iz zbirke 400.000 del, ki jih hrani skrbno nadzorovan arhiv Vogue. To je ključen del dela, ki ga Daria in njena ekipa opravljata vsak teden, da uporabnikom Samsung Trgovine z umetninami zagotavljata vedno nova in relevantna umetniška dela, ki jih lahko občudujejo v svojem domu.

»Modna fotografija je bila vedno več kot samo oblačila. Gre za ujetje domišljije, identitete in kulturnih trenutkov,« je poudaril Kyle Menges, direktor razvoja poslovanja pri podjetju Samsung. »Z vključitvijo Vogue v Samsung Trgovino z umetninami lahko ljubitelji mode in umetnosti ta dela doživijo v svojih domovih, kot brezčasna umetniška dela.«

To partnerstvo prispeva k rastoči knjižnici Samsung Trgovine z umetninami, ki obsega več kot 4.000 umetniških del v več kot 115 državah, in odraža stalne naložbe podjetja Samsung v dvig doživetja umetnosti.

Samsung Trgovina z umetninami ostaja v ospredju tega hitro rastočega trga s poudarkom na ekskluzivnih partnerstvih za sodobna in moderna umetniška dela, ki navdihujejo občinstva po vsem svetu. Od priznanih evropskih slikarjev 19. stoletja, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet, do sodobnih ikon, kot so Salvador Dalí, Jean-Michel Basquiat in Keith Haring, ter svetovno znanih partnerjev, med katerimi so Art Basel, MoMA in The Metropolitan Museum of Art – edinstven katalog Samsung Trgovine z umetninami uporabnikom omogoča raziskovanje izjemne umetniške zbirke.

Odkrijte ekskluzivna umetniška dela na televizorjih Samsung

Samsung Trgovina z umetninami je na voljo na več modelih iz linije televizorjev Samsung 2025, kar umetnost vodilnih svetovnih umetnikov, muzejev in galerij približa občinstvu bolj kot kdaj koli prej. Med njimi sta tudi The Frame in The Frame Pro, nagrajena televizorja Samsung, ki ponujata Umetniški način.

The Frame Pro je najbolj napreden umetniški televizor Samsung do zdaj, saj prinaša nadgrajen zaslon Neo QLED za živahnejše barve, ostrejše kontraste in globljo črnino. Z brezžično One Connect postajo^[1] je namestitev povsem enostavna, saj omogoča, da kabli ostanejo skriti celo do 10 metrov stran, tako da lahko v polnosti uživate v galerijski kakovosti slike. Poleg tega je zasnovan z brezodsevnim mat zaslonom, ki umetniškim delom daje videz resnične podobe, popolnoma pa ga je mogoče prilagoditi, od okvirjev^[2] do velikosti, zato je popoln dodatek k vsakemu interierju.

Samsung je letos razširil dostop do Trggovine z umetninami tudi na serije Neo QLED 8K, Neo QLED 4K in QLED ter uporabnikom omogočil še več načinov za uživanje v umetnosti v njihovih domovih.

[1] Za polno delovanje televizorja mora biti brezžična One Connect postaja brezžično povezana s televizorjem. Brezžična povezava je lahko odvisna od okolja in se morda ne vzpostavi, če je enota zaprta ali zakrita s kovino (npr. v kovinski omarici) ali z drugimi fizičnimi ovirami, kot so stene. Tako televizor kot brezžična One connect postaja zahtevata ločena napajalna kabla.

[2] Okvirji so naprodaj ločeno.

Krompir in ženske kot nacionalni simboli: razstava v Galeriji Kresija, ki odpira razmislek o identiteti, kulturi in krajini.

V ljubljanski Galeriji Kresija je na ogled razstava Zemlja, ki skozi sitotiske, risbe in skulpture povezuje naravno in kultivirano, biološko in simbolno, osebno in nacionalno. Avtorici, latvijski vizualni umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, tematizirata vprašanja intimne identitete, plodnosti, pokrajine in dediščine.

Razstava, ki bo na ogled do 28. avgusta 2025, nosi naslov, ki v latvijskem, slovenskem in širšem evropskem kulturnem kontekstu nagovarja večpomenskost pojma „zemlja“ – kot fizičnega prostora, vira hrane, nosilca kulturne identitete in simbolne osnove pripadnosti.

Portreti žensk in sort krompirja

Osrednji del razstave predstavljajo sitotiski in skulpture Agate Lielpetere, ki na subtilen način prepletajo portrete žensk s sortami krompirja, ki nosijo njihova imena. Med njimi so latvijske sorte, kot so Magdalena, Zīle in Laimdota, umetnica pa vključuje tudi slovensko sorto Igor, ki je bila zaradi virusa Y skoraj izbrisana iz kulturne krajine.

Ti portreti so več kot zgolj asociativne upodobitve – so hommage ženskam, njihovi zgodovinski vlogi v agrarni kulturi in obenem opozorilo na izginjajoče avtohtone sorte, ki jih intenzivno in komercialno kmetijstvo postopoma izrinja. Lielpetere s tem sproža razmislek o ohranjanju biotske in kulturne raznolikosti kot temelja identitete.

Krajina brez barv, a s poudarjeno prisotnostjo

Drugi del razstave tvorijo velikoformatne risbe Luize Rukšane, izdelane v tehniki oglja in grafita. Umetnica zavestno izpušča barvo in s tem gledalcu omogoča, da krajino doživlja skozi svetlobo, senco, teksturo in kompozicijo. Njeni izseki latvijske pokrajine so intimni, kontemplativni in nekoliko odmaknjeni, kot bi šlo za notranje projekcije narave – tihe poklone kraju in njegovim oblikam.

Rukšane razmišlja o ženskosti, plodnosti in delu kot sestavinah kulturne krajine, ki so bile tradicionalno povezane z ženskami, zlasti v ruralnem prostoru. V dialogu z deli Lielpetere se tako ustvarja celovit narativ o ženski kot simbolu zemlje – njenem varstvu, viru, izvoru in potencialu.

Umetnost kot orodje za ohranjanje dediščine

Umetnici z razstavo premišljeno nagovarjata perečo problematiko izginjanja lokalnih rastlinskih vrst in obenem oblikujeta metaforo: zemlja kot identitetni prostor, ki ga zaznamujeta tako zgodovina kot sedanjost, narava kot kultura, biološka raznolikost kot simbolna vrednost.

Kot poudarjata v spremljevalnem besedilu: »Če v agrikulturi govorimo o kulturi, govorimo o skrbi in negovanju. Globalizacija in naraščajoče povpraševanje pa nas silita, da vdiramo v naravna okolja. Usmerjenost v učinkovitost zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort – rastlin, ki so postale del naše identitete.«

Umetnici nove generacije z mednarodno prepoznavnostjo

Agate Lielpetere (1995), diplomantka latvijske Akademije za umetnost, živi in deluje v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Rigi, Ljubljani, Londonu in Tokiu.

Luize Rukšane (1995), prav tako diplomantka latvijske umetniške akademije, trenutno študira na Hochschule für bildende Künste Hamburg. Z risbami je osvojila nagrado občinstva v okviru Purvītisove nagrade, najprestižnejšega latvijskega priznanja na področju vizualne umetnosti.

Njuna dela so del pomembnih zbirk, med drugim Latvijskega narodnega muzeja umetnosti in fundacije VV, kar priča o njunem pomembnem prispevku k sodobni latvijski umetnosti.

Svet sodobne umetnosti je pretresla novica o nenadni smrti Koyo Kouoh, cenjene umetnostne kustosinje in izvršne direktorice Muzeja sodobne afriške umetnosti Zeitz MOCAA v Cape Townu. Kouoh, rojena leta 1967 v Kamerunu, je bila prva Afričanka, ki so jo povabili k vodenju Beneškega umetniškega bienala, enega najpomembnejših svetovnih umetnostnih dogodkov. Umrla je 10. maja, stara 58 let. Po navedbah njenega moža Philippa Malla je bil vzrok smrti rak, ki so ga odkrili šele pred kratkim, poroča The New York Times.

Novico o njeni smrti je prvi objavil Zeitz MOCAA, kjer je Kouoh od leta 2019 opravljala vlogo izvršne direktorice in glavne kustosinje. V objavi muzeja vzrok smrti ni bil naveden.

Beneški bienale ostaja brez ključne vizionarke

Iz Beneškega bienala so sporočili, da so globoko pretreseni: »Z izjemno predanostjo, intelektualno natančnostjo in vizijo se je posvečala pripravam na 61. izdajo bienala, katerega tematiko naj bi predstavila 20. maja letos v Benetkah.« Kouoh je bila na mesto glavne kustosinje imenovana decembra 2023. Bienale bo potekal med aprilom in novembrom 2026.

Vodilna osebnost afriške umetnosti in glasnica panafrikanizma

Koyo Kouoh je svojo izobraževalno pot nadaljevala v Zürichu, kjer je živela od mladosti. Bila je mednarodno priznana zaradi svojega angažmaja na področju sodobne afriške umetnosti ter neomajne podpore panafrikanizmu v umetniškem svetu. Revija ArtReview jo je med letoma 2014 in 2022 dosledno uvrščala med 100 najvplivnejših osebnosti v sodobni umetnosti, The New York Times pa jo je označil za eno najvidnejših afriških kustosinj in umetnostnih menedžerk.

Njena najbolj odmevna razstava v zadnjih letih je bila Ko nas vidijo: Stoletje črnske figuracije v slikarstvu (2022), ki jo je navdihnila istoimenska Netflixova miniserija režiserke Ave DuVernay. Razstava je raziskovala, kako se črnsko telo prikazuje in dojema v umetnosti ter v širšem družbenem kontekstu.

Neizbrisna zapuščina

»Njena smrt pušča neizmerno praznino v svetu sodobne umetnosti in v mednarodni skupnosti umetnikov, kustosov in mislecev, ki so jo imeli priložnost poznati, sodelovati z njo in občudovati njeno izjemno človečnost ter intelektualno predanost,« so še zapisali organizatorji bienala.

Sožalje ob njeni smrti je izrazila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je poudarila, da je z njeno prezgodnjo smrtjo nastala velika vrzel v umetniškem svetu.