UMETNOST
Življenje kiparja, čigar delo je preoblikovalo podobo mesta Maribor
11. februarja je minilo 30 let od smrti enega izmed najpomembnejših povojnih kiparjev na Slovenskem.
Slavko Tihec se je rodil 10. julija leta 1928 v Mariboru v družini železničarskega uradnika. Pri šestih letih je izgubil očeta, njegovo družino pa so po izbruhu druge svetovne vojne aretirale nemške okupatorske sile.
Tihec sodi med najpomembnejše slovenske umetnike druge polovice 20. stoletja. Za kiparstvo se je začel zanimati v srednješolskih letih, kjer je obiskoval kiparski krožek na Prvi gimnaziji v Mariboru pod vodstvom kiparja Gabrijela Kolbiča. Po maturi leta in odsluženem vojaškem roku v šoli za rezervne oficirje se je vpisal na kiparski oddelek ljubljanske Akademije za likovno umetnost in pet let kasneje diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu. Leta 1958 se je odpravil v Pariz, kjer mu je štipendija sklada Moše Pijade omogočila večtedensko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja. Po študiju v prestolnici se je vrnil v Maribor, kjer je kot svobodni umetnik ustvarjal vse do leta 1969, ko je pričel s poučevanjem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Pionir modernizma
Bil je eden izmed prvih pri nas, ki je v kiparstvu opustil človeško figuro in se usmeril v abstrakcijo in modernizem. Poznan je bil po inovativnemu iskanjem novih oblik in materialov. V 60. letih so njegovo delo najbolj zaznamovale skulpture semaforjev oziroma povezanih žarkastih celičnih jeder, izdelanih iz železa in betona. Tihčevi znameniti semaforji so svojo realizacijo doživeli leta 1964 v okviru Forma vive v Ravnah na Koroškem. Konec 60. in v začetku 70. let se je Tihec posvetil gibljivi umetnosti in ustvaril akvamobile, objekte iz poliestra gibljive s pomočjo vodnega ali električnega toka. S temi inženirsko zahtevnimi primerki kinetičnega kiparstva je svet umetnosti povezal z znanostjo in tako ustvaril svojevrsten prispevek k slovenskemu kiparstvu.

Tihec je avtor številnih javnih plastik in mnogih del namenjenih likovni opremi notranjih javnih prostorov, ki pa so skoraj v celoti izgubljena. Medtem ko je leta 1959 uresničil svojo prvo veliko spomeniško plastiko, Spomenik Pohorskemu bataljonu, ki ga je skupaj z arhitektom Brankom Kocmutom postavil na Osankarici, ga v rojstnem mestu najbolje poznajo po Spomeniku NOB. Kodžak, kot je spomenik Mariborčanom bolje poznan, zavzema osrednje mesto v kiparjevem opusu in je ob postavitvi leta 1975 veljal za največji bronasti spomenik v nekdanji državi. Med njegove stvaritve, ki krasijo Maribor pa med drugim sodijo še Krogla v Mestnem parku, Spomenik železničarjem pred železniško postajo in bronasta stenska kompozicija na pokopališču Dobrava. V Tihčevi kiparski zapuščini pa nedvomno izstopa tudi Spomenik Ivanu Cankarju v Ljubljani.
Slavko Tihec je sodeloval tudi na razstavah v tujini; leta 1956 in 1980 je zastopal jugoslovansko kiparstvo v Benetkah.

Tihčevo ustvarjanje je kmalu prekinila bolezen. Z razstavo leta 1990 je prekinil nekajletni molk in se od ljubiteljev umetnosti poslovil s skulpturami intimnega značaja. Umrl je 11. februarja leta 1993 v Ljubljani. Več o Tihčevem življenju si lahko preberete na spletni strani Obrazi slovenskih pokrajin.
TEHNOLOGIJE
Samsung Art Store predstavlja ekskluzivno kolekcijo Vogue
Kolekcija Vogue, ki prinaša 20 ikoničnih fotografij in umetniških del vodilne svetovne avtoritete na področju mode, je zdaj na voljo milijonom lastnikov Samsung umetniških televizorjev v Samsung Trgovini z umetninami.
Podjetje Samsung Electronics še naprej bogati umetniško doživetje doma prek Samsung Trgovine z umetninami (Art Store), prestižne digitalne platforme za umetnost, ki je na voljo izključno na umetniških televizorjih Samsung. Po novem pa Samsung vključuje tudi izjemna umetniška dela in fotografije z lansiranjem ikonične umetnosti in posnetkov iz več kot 100-letne zgodovine revije Vogue, ki so zdaj na voljo milijonom lastnikov televizorjev Samsung v Samsung Trgovini z umetninami.
Od svoje prve izdaje leta 1892 je Vogue utrdil svoj položaj kot vodilna svetovna avtoriteta na področju mode, ki nenehno postavlja nove standarde ustvarjalnosti, sloga in kulturne relevantnosti. Kolekcija Vogue v Samsung Trgovini z umetninami je poklon tej izjemni zapuščini umetniških del in fotografij. Kolekcija obsega 20 del, ki zajemajo več kot 100 let ustvarjalne odličnosti revije Vogue. Občinstvo po vsem svetu si zdaj lahko na stenah svojih domov s pomočjo umetniških televizorjev ogleduje legendarne podobe Vogue – od klasičnih naslovnic do nepozabnih uredniških podob.

Moda kot umetnost
Kolekcija Vogue v Samsung Trgovina z umetninami preobrazi dnevno sobo v skrbno izbrano galerijo elegance visoke mode. Umetniška dela so izbrali kuratorji revije Vogue in Daria Greene, globalna vodja vsebin in kuriranja pri podjetju Samsung, iz zbirke 400.000 del, ki jih hrani skrbno nadzorovan arhiv Vogue. To je ključen del dela, ki ga Daria in njena ekipa opravljata vsak teden, da uporabnikom Samsung Trgovine z umetninami zagotavljata vedno nova in relevantna umetniška dela, ki jih lahko občudujejo v svojem domu.




Ameriška igralka Rene Russo v Arequipi. Francesco Scavullo, 1976.
»Modna fotografija je bila vedno več kot samo oblačila. Gre za ujetje domišljije, identitete in kulturnih trenutkov,« je poudaril Kyle Menges, direktor razvoja poslovanja pri podjetju Samsung. »Z vključitvijo Vogue v Samsung Trgovino z umetninami lahko ljubitelji mode in umetnosti ta dela doživijo v svojih domovih, kot brezčasna umetniška dela.«
To partnerstvo prispeva k rastoči knjižnici Samsung Trgovine z umetninami, ki obsega več kot 4.000 umetniških del v več kot 115 državah, in odraža stalne naložbe podjetja Samsung v dvig doživetja umetnosti.
Samsung Trgovina z umetninami ostaja v ospredju tega hitro rastočega trga s poudarkom na ekskluzivnih partnerstvih za sodobna in moderna umetniška dela, ki navdihujejo občinstva po vsem svetu. Od priznanih evropskih slikarjev 19. stoletja, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet, do sodobnih ikon, kot so Salvador Dalí, Jean-Michel Basquiat in Keith Haring, ter svetovno znanih partnerjev, med katerimi so Art Basel, MoMA in The Metropolitan Museum of Art – edinstven katalog Samsung Trgovine z umetninami uporabnikom omogoča raziskovanje izjemne umetniške zbirke.
Odkrijte ekskluzivna umetniška dela na televizorjih Samsung
Samsung Trgovina z umetninami je na voljo na več modelih iz linije televizorjev Samsung 2025, kar umetnost vodilnih svetovnih umetnikov, muzejev in galerij približa občinstvu bolj kot kdaj koli prej. Med njimi sta tudi The Frame in The Frame Pro, nagrajena televizorja Samsung, ki ponujata Umetniški način.
The Frame Pro je najbolj napreden umetniški televizor Samsung do zdaj, saj prinaša nadgrajen zaslon Neo QLED za živahnejše barve, ostrejše kontraste in globljo črnino. Z brezžično One Connect postajo[1] je namestitev povsem enostavna, saj omogoča, da kabli ostanejo skriti celo do 10 metrov stran, tako da lahko v polnosti uživate v galerijski kakovosti slike. Poleg tega je zasnovan z brezodsevnim mat zaslonom, ki umetniškim delom daje videz resnične podobe, popolnoma pa ga je mogoče prilagoditi, od okvirjev[2] do velikosti, zato je popoln dodatek k vsakemu interierju.
Samsung je letos razširil dostop do Trggovine z umetninami tudi na serije Neo QLED 8K, Neo QLED 4K in QLED ter uporabnikom omogočil še več načinov za uživanje v umetnosti v njihovih domovih.

[1] Za polno delovanje televizorja mora biti brezžična One Connect postaja brezžično povezana s televizorjem. Brezžična povezava je lahko odvisna od okolja in se morda ne vzpostavi, če je enota zaprta ali zakrita s kovino (npr. v kovinski omarici) ali z drugimi fizičnimi ovirami, kot so stene. Tako televizor kot brezžična One connect postaja zahtevata ločena napajalna kabla.
[2] Okvirji so naprodaj ločeno.
UMETNOST
Zemlja kot prostor identitete: Latvjiski umetnici v Galeriji Kresija”
Krompir in ženske kot nacionalni simboli: razstava v Galeriji Kresija, ki odpira razmislek o identiteti, kulturi in krajini.
V ljubljanski Galeriji Kresija je na ogled razstava Zemlja, ki skozi sitotiske, risbe in skulpture povezuje naravno in kultivirano, biološko in simbolno, osebno in nacionalno. Avtorici, latvijski vizualni umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, tematizirata vprašanja intimne identitete, plodnosti, pokrajine in dediščine.
Razstava, ki bo na ogled do 28. avgusta 2025, nosi naslov, ki v latvijskem, slovenskem in širšem evropskem kulturnem kontekstu nagovarja večpomenskost pojma „zemlja“ – kot fizičnega prostora, vira hrane, nosilca kulturne identitete in simbolne osnove pripadnosti.


Portreti žensk in sort krompirja
Osrednji del razstave predstavljajo sitotiski in skulpture Agate Lielpetere, ki na subtilen način prepletajo portrete žensk s sortami krompirja, ki nosijo njihova imena. Med njimi so latvijske sorte, kot so Magdalena, Zīle in Laimdota, umetnica pa vključuje tudi slovensko sorto Igor, ki je bila zaradi virusa Y skoraj izbrisana iz kulturne krajine.
Ti portreti so več kot zgolj asociativne upodobitve – so hommage ženskam, njihovi zgodovinski vlogi v agrarni kulturi in obenem opozorilo na izginjajoče avtohtone sorte, ki jih intenzivno in komercialno kmetijstvo postopoma izrinja. Lielpetere s tem sproža razmislek o ohranjanju biotske in kulturne raznolikosti kot temelja identitete.

Krajina brez barv, a s poudarjeno prisotnostjo
Drugi del razstave tvorijo velikoformatne risbe Luize Rukšane, izdelane v tehniki oglja in grafita. Umetnica zavestno izpušča barvo in s tem gledalcu omogoča, da krajino doživlja skozi svetlobo, senco, teksturo in kompozicijo. Njeni izseki latvijske pokrajine so intimni, kontemplativni in nekoliko odmaknjeni, kot bi šlo za notranje projekcije narave – tihe poklone kraju in njegovim oblikam.
Rukšane razmišlja o ženskosti, plodnosti in delu kot sestavinah kulturne krajine, ki so bile tradicionalno povezane z ženskami, zlasti v ruralnem prostoru. V dialogu z deli Lielpetere se tako ustvarja celovit narativ o ženski kot simbolu zemlje – njenem varstvu, viru, izvoru in potencialu.

Umetnost kot orodje za ohranjanje dediščine
Umetnici z razstavo premišljeno nagovarjata perečo problematiko izginjanja lokalnih rastlinskih vrst in obenem oblikujeta metaforo: zemlja kot identitetni prostor, ki ga zaznamujeta tako zgodovina kot sedanjost, narava kot kultura, biološka raznolikost kot simbolna vrednost.
Kot poudarjata v spremljevalnem besedilu: »Če v agrikulturi govorimo o kulturi, govorimo o skrbi in negovanju. Globalizacija in naraščajoče povpraševanje pa nas silita, da vdiramo v naravna okolja. Usmerjenost v učinkovitost zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort – rastlin, ki so postale del naše identitete.«
Umetnici nove generacije z mednarodno prepoznavnostjo
Agate Lielpetere (1995), diplomantka latvijske Akademije za umetnost, živi in deluje v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Rigi, Ljubljani, Londonu in Tokiu.

Luize Rukšane (1995), prav tako diplomantka latvijske umetniške akademije, trenutno študira na Hochschule für bildende Künste Hamburg. Z risbami je osvojila nagrado občinstva v okviru Purvītisove nagrade, najprestižnejšega latvijskega priznanja na področju vizualne umetnosti.
Njuna dela so del pomembnih zbirk, med drugim Latvijskega narodnega muzeja umetnosti in fundacije VV, kar priča o njunem pomembnem prispevku k sodobni latvijski umetnosti.
UMETNOST
V 58. letu starosti nepričakovano umrla Koyo Kouoh, kustosinja Beneškega bienala 2026
Svet sodobne umetnosti je pretresla novica o nenadni smrti Koyo Kouoh, cenjene umetnostne kustosinje in izvršne direktorice Muzeja sodobne afriške umetnosti Zeitz MOCAA v Cape Townu. Kouoh, rojena leta 1967 v Kamerunu, je bila prva Afričanka, ki so jo povabili k vodenju Beneškega umetniškega bienala, enega najpomembnejših svetovnih umetnostnih dogodkov. Umrla je 10. maja, stara 58 let. Po navedbah njenega moža Philippa Malla je bil vzrok smrti rak, ki so ga odkrili šele pred kratkim, poroča The New York Times.
Novico o njeni smrti je prvi objavil Zeitz MOCAA, kjer je Kouoh od leta 2019 opravljala vlogo izvršne direktorice in glavne kustosinje. V objavi muzeja vzrok smrti ni bil naveden.
Beneški bienale ostaja brez ključne vizionarke
Iz Beneškega bienala so sporočili, da so globoko pretreseni: »Z izjemno predanostjo, intelektualno natančnostjo in vizijo se je posvečala pripravam na 61. izdajo bienala, katerega tematiko naj bi predstavila 20. maja letos v Benetkah.« Kouoh je bila na mesto glavne kustosinje imenovana decembra 2023. Bienale bo potekal med aprilom in novembrom 2026.

Vodilna osebnost afriške umetnosti in glasnica panafrikanizma
Koyo Kouoh je svojo izobraževalno pot nadaljevala v Zürichu, kjer je živela od mladosti. Bila je mednarodno priznana zaradi svojega angažmaja na področju sodobne afriške umetnosti ter neomajne podpore panafrikanizmu v umetniškem svetu. Revija ArtReview jo je med letoma 2014 in 2022 dosledno uvrščala med 100 najvplivnejših osebnosti v sodobni umetnosti, The New York Times pa jo je označil za eno najvidnejših afriških kustosinj in umetnostnih menedžerk.
Njena najbolj odmevna razstava v zadnjih letih je bila Ko nas vidijo: Stoletje črnske figuracije v slikarstvu (2022), ki jo je navdihnila istoimenska Netflixova miniserija režiserke Ave DuVernay. Razstava je raziskovala, kako se črnsko telo prikazuje in dojema v umetnosti ter v širšem družbenem kontekstu.

Neizbrisna zapuščina
»Njena smrt pušča neizmerno praznino v svetu sodobne umetnosti in v mednarodni skupnosti umetnikov, kustosov in mislecev, ki so jo imeli priložnost poznati, sodelovati z njo in občudovati njeno izjemno človečnost ter intelektualno predanost,« so še zapisali organizatorji bienala.
Sožalje ob njeni smrti je izrazila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je poudarila, da je z njeno prezgodnjo smrtjo nastala velika vrzel v umetniškem svetu.
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajNovo državno podjetje Slovenske vode bo prevzelo upravljanje vodotokov
-
ZAKONODAJA2 meseca nazajNovi zakon prinaša spremembe pri gradnji in obstoječih objektih
-
DOGODKI4 tedni nazajDelavnice v Mariboru: GBC Slovenija spodbuja trajnostno gradnjo med mladimi
-
URBANIZEM4 tedni nazajLjubljana spreminja prostorski načrt: nova lokacija remize, več parkov in širitev obvoznice
-
Arhitektura2 meseca nazajIvan Vurnik in njegov pečat v Mariboru: kolonija kot laboratorij slovenskega modernizma
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajČrpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov
-
PRENOVE/OBNOVE4 tedni nazajMednarodno priznanje za sodobno interpretacijo vodnjaka v Stari Fužini
-
GRADNJA2 meseca nazajPritožba na izdano gradbeno dovoljenje za kanal C0

