V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob stavbi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica stal zunanji amfiteater. S tem se tudi začetek gradnje zamika.

Tudi na drugem razpisu niso našli izvajalca gradbenih del, je sporočila direktorica SNG-ja Mirjam Drnovšček.

Amfiteater bo zrasel med gledališčem in Goriško knjižnico Franceta Bevka. Sprejel bo približno 500 obiskovalcev.

Pred nekaj meseci je bil neuspešen že prvi razpis, in sicer zaradi previsokih ponudb zainteresiranih izvajalcev del, ki so presegle vrednost javnega naročila. Ministrstvo za kulturo je nato lansko jesen dvema milijonoma in pol, kolikor je sprva namenilo za to investicijo, dodalo še pol milijona evrov, vendar tudi to ni zadostovalo.

V določenem roku so sicer dobili štiri ponudbe. “Vendar pa je tudi najcenejša ponudba žal krepko presegla razpoložljiva sredstva, tako da smo morali vse ponudbe vzeti kot nedopustne. Zdaj upam, da bomo dobili dodatna sredstva, da bomo lahko ponovili javno naročilo in da bomo v tretje le dobili izvajalca,” je povedala Mirjam Drnovšček. Potrebovali bi še okoli 800.000 evrov.

Kot meni, je rok za dokončanje del še mogoče ujeti, vendar bo šlo zelo na tesno. Seveda pa bo treba zagotoviti dodatna sredstva, o čemer je že obvestila ministrstvo, in nato hitro ponoviti javni razpis za izbiro izvajalca. SNG Nova Gorica leta 2025 v času Evropske prestolnice kulture na tej lokaciji načrtuje izvedbo dela mednarodnega gledališkega festivala.

Amfiteater bo tudi čezmejno kulturno središče
Investicija v zunanji amfiteater je razdeljena na tri faze. V prvi je predvidena izgradnja odra in tribun z osnovno odrsko tehniko. Sledila bo druga faza, v kateri bi zgradili premično streho, v tretji pa naj bi nadgradili odrsko tehniko.

Gradnja naj bi bila končana do leta 2025. Ob postavitvi temeljnega kamna maja lani pa so na novogoriški občini, ki je za namene gradnje amfiteatra ministrstvu za kulturo brezplačno odstopila zemljišče, izrazili upanje, da bodo lahko amfiteater začeli uporabljati že letos.

Amfiteater bo tudi čezmejno kulturno središče. Z njim bo imela Nova Gorica možnost večjega nabora predstav, tudi opernih in baletnih, ki jih bo lahko ponudila občinstvu.

Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje. A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov, je rezultat preizkusa precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.

Papir, biološki odpadki in steklo so tiste vrste odpadkov, ki slovenskim gospodinjstvom  pri ločevanju ne povzročajo preglavic. Zataknilo se je pri embalaži, čeprav so le trije odstotki anketirancev menili, da je postopek ločevanja embalaže zapleten, so sporočili iz Zavezništva za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje (ACE).

Več kot 85 odstotkov anketirancev je navedlo, da vedno ali skoraj vedno ločeno zbirajo odpadno embalažo, papir, biološke odpadke in steklo. Pri tem je zelo doslednih ali doslednih več kot 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Praktična naloga, v kateri so se morali anketiranci odločiti, ali predmet sodi v zabojnik za preostanek odpadkov ali v zabojnik za odpadno embalažo, je pokazala, da so Slovenci zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov. Medtem ko je bilo 63 odstotkov vprašanih prepričanih, da so pravilno razvrstili vsaj 80 odstotkov odpadkov, je bil rezultat skoraj štirikrat slabši – vsaj 80 odstotkov odpadkov je pravilno razvrstilo zgolj 24 odstotkov vprašanih.

Boljše rezultate so anketiranci dosegali pri vprašanjih o kartonski embalaži za tekoča živila, ki bi jo po končani uporabi 85 odstotkov sodelujočih pravilno odvrglo v zabojnik za odpadno embalažo. Le devet odstotkov vprašanih bi jo odvrglo v zabojnik za preostanek odpadkov.

Ob tem 90 odstotkov vprašanih ve, da je treba embalažo najprej izprazniti in sploščiti, le dobrih 27 odstotkov pa se jih zaveda tudi, da je treba embalažo pred odlaganjem znova zapreti s pokrovčkom. Pravilno ločevanje je namreč predpogoj za reciklažo.

V zavezništvu ACE vrsto let zbirajo podatke o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Ti kažejo, da se je stopnja recikliranja tovrstne embalaže leta 2019 v EU povečala na 51 odstotkov. Nekatere države, denimo Belgija in Nemčija, beležijo več kot 70-odstotno stopnjo recikliranja.

Slovenija je med državami članicami, ki ne zbirajo uradnih statističnih podatkov o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Interne ocene pa kažejo, da v Sloveniji dosegamo okrog 30- do 40-odstotno stopnjo recikliranja.

V povprečju se sicer na tržišču v Evropi vsako leto znajde okoli 900.000 ton kartonske embalaže za tekoča živila. V večini primerov se uporablja za pakiranje mlečnih izdelkov (55 odstotkov) ter sokov in drugih tekočih živil (45 odstotkov). V Sloveniji izdelke, pakirane v kartonski embalaži za tekoča živila, pogosto uporablja več kot dve tretjini gospodinjstev.

V Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

Po šestih letih del so v cerkvi na Kostanjevici nad Novo Gorico dokončali restavracijo fresk v cerkveni ladji. Znamenita cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji bo tako 400-letnico, ki bo prihodnje leto, pričakala v novem sijaju.

Grof Matija Thurn je dal leta 1623 na manjši vzpetini nad Gorico postaviti kapelo; ob njej je zrasel tudi samostan za stanovanje redovni družini, ki bi skrbela za cerkev. Leta 1649 je grof cerkev in samostan z darilno listino izročil karmeličanom. Danes so sicer v samostanu frančiškani.

Tukaj pokopan zadnji francoski kralj iz dinastije Burbonov
Cerkev, ki ji domačini pravijo Kapela, je pomembna med drugim zato, ker je v njenem podzemlju grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Med njimi je tudi poslednji francoski kralj Karel X., ki se je leta 1836 v Gorico zatekel pred revolucijo.

Kot je pojasnila odgovorna konservatorka Minka Osojnik iz Zavoda za kulturno dediščino organizacijske enote Nova Gorica, je obnova cerkve v več sklopih potekala vse od leta 2017. V zadnjih dveh letih so restavrirali štukature kapitelov, pilastrov in profiliranega venca v cerkveni ladji.

Najprej so leta 2017 obnovili fresko na luneti slavoločne stene in tretjino stropa cerkvene ladje. Leto kasneje je bil restavriran preostali del stropa s štukaturami iz časa po prvi svetovni vojni. Leta 2019 so končali posege na štukaturah ograje kora, stenskih poslikavah ograje in okenskih špaletah.

Naslednji sklop je zajemal obnovo freske in štukaturnega okvirja na levi ladijski steni. Kostanjeviške štukature sicer veljajo za najlepše iz tega obdobja v Sloveniji.

V naslikani vazi vzcvetela nova lilija
Pod preteklimi preslikavami in obnovami so restavratorji odkrili tudi marsikatero dotlej neznano skrivnost. Ko so z motiva lunete, ki prikazuje Marijo kot tolažnico žalostnih, odstranili nekaj kasnejših preslikav, se je tako pokazala prvotna črna vaza, ki je med preslikavami postala modra. V njej sta bili nazadnje dve liliji, po čiščenju se je pokazala še tretja.

Omenjene motive stroka povezuje z Burboni, ki so pokopani točno pod luneto. Vaza naj bi bila nagrobna urna, tri lilije pa so simbol grba družine Burbonov.

“Restavriranje lunete na slavoločni steni, ki se je obnavljala prvo leto, je bilo izredno zahtevno, ker je bila zelo preslikana. Težko je bilo odstraniti umazanijo in neustrezne preslikave. Problem je bil tudi, ker je bila poslikava delo dveh različnih avtorjev, dveh različnih obdobij, in je bilo treba to nekako združiti,” je dejala Minka Osojnik.

Na obnovo čaka še prezbiterij
Večletna obnova ladje je stala okrog 300.000 evrov, od tega so 60.000 evrov pridobili na razpisih Mestne občine Nova Gorica, 40.000 pa na razpisih ministrstva za kulturo. Kot je povedal pater Niko Žvokelj, hišni predstojnik frančiškanskega samostana, trenutno zbirajo sredstva za obnovo prezbiterija, ki bo stala približno toliko kot zaključena obnova. Z licitacijo podarjenih vin so nedavno že zbrali več kot 60.000 evrov.

“Po tihem si želimo, da bi nam obnova prezbiterija uspela do leta 2025, ko bo Nova Gorica nosilka naziva Evropska prestolnica kulture,” je ob novembrskem blagoslovu obnovljenih fresk dejala knjižničarka Frančiškanskega samostana Mirjam Brecelj. “Glede na finančno konstrukcijo, kaj je bilo narejeno in kaj nas čaka, smo nekje na polovici. Ostal je prezbiterij, skoraj originalen iz 17. stoletja,” je dodala.

“En manjši potres in vse skupaj bi lahko letelo na tla”
Cerkev na Kostanjevici je bila med prvo svetovno vojno delno porušena, preostali del pa poškodovan. Obnovili so jo, vendar so restavratorji delali pri tem nekoliko po svoje, so ugotavljali med zadnjimi restavratorskimi deli.

Močneje sta bila cerkev in tamkajšnji frančiškanski samostan poškodovana tudi v potresu leta 1976. Odtlej je bila celo nevarna za obiskovalce, kar je potrdila tudi stroka. “En manjši potres in vse skupaj bi lahko letelo na tla. Obenem pa smo želeli začutiti prvinskost lepote v tej cerkvi,” je povedal pater.

V frančiškanskem samostanu je tudi knjižnica z izjemno pomembnimi starimi rokopisi. Med leti 1885 in 1915 je tam deloval jezikoslovec, pater Stanislav Škrabec. V času njegovega delovanja je samostanska knjižnica pridobila veliko gradiva.

Cerkev, Frančiškanski samostan s knjižnico in grobnica Burbonov so bili leta 1985 razglašeni za umetnostni in arhitekturni spomenik.