Približno leto dni po začetku obnovitvenih del Notranjskega muzeja Postojna si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala potek del na eni ključnih kulturnih ustanov regije. Prenovo bodo v muzeju izkoristili tudi za novo postavitev vsebine muzeja.

Notranjski muzej Postojna, ena ključnih kulturnih ustanov regije, ki hrani dragoceno kulturno in naravno dediščino, ponovno nadgrajuje svoje prostore in vsebine. Septembra 2023 so se namreč začela obnovitvena dela v okviru projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt, vreden 2.1 milijona evrov, je v domeni Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna in se izvaja ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poleg obsežnih obnovitvenih del, katerih cilj je zagotoviti dolgoživost stavbe ter zaščititi dragocene eksponate, bodo prenovljene in na novo postavljene tudi vsebine muzeja. 

Investicijo si je včeraj ob prisotnosti postojnskega župana Igorja Marentiča, direktorice Zavoda Znanje Postojna Tatjane Hvala in vodje Notranjskega muzeja Tine Poljšak, ogledala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Ministrica je bila  seznanjena s poslanstvom Notranjskega muzeja, trenutnimi projektnimi aktivnostmi ter deli, predvsem pa z učinki in doprinosi, ki jih bo imel projekt v lokalnem in tudi nacionalnem prostoru.

Trenutne projektne aktivnosti

Streha muzeja je kazala znake obrabe in poškodb, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje. Izvajalci del obnove ostrešja bodo postopoma odstranili obstoječe strešnike, podeskali streho, jo prekrili s folijo, namestili nove letve in jo nato na novo prekrili z ustreznimi materiali. S temi ukrepi bodo zagotovili, da bo streha trajno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dela so v polnem teku in naj bi bila zaključena do septembra 2024.

Poleg prenove strehe pa se vzporedno zaključujejo tudi gradbena dela v zunanjih oglednih depojih in kleti. Klet, ki jo je nujno potrebno dodatno statično sanirati, bo po končani obnovi zagotavljala varno in stabilno okolje za muzejsko delo. V prihodnje pa se bo klet preoblikovala v prostor z izjemnim razstavnim potencialom, kar bo obiskovalcem ponudilo še bogatejšo muzejsko izkušnjo.

Pomemben del projekta predstavlja tudi urejanje okolice muzeja, ki bo dodalo dvorišču muzejski čar z novim zunanjim razstavnim prostorom. Nova ureditev bo obiskovalcem omogočila, da si ogledajo razstave tudi na prostem. Zunanji razstavni prostor bo namenjen predstavljanju večjih eksponatov in instalacij, kar bo omogočilo še bolj pestro in privlačno predstavitev muzejskih zbirk.

Eden izmed ključnih delov projekta NOO je tudi vzpostavitev oglednih depojev, kjer bo osrednja tema razstav gibanje. Depoji bodo obiskovalcem omogočili vpogled v muzej kot živo institucijo, kjer se dediščina ne samo shranjuje, temveč tudi aktivno raziskuje in interpretira. Poleg notranjih razstavnih prostorov bo zunaj muzeja postavljen lapidarij, kjer bodo razstavljeni kamniti spomeniki in kostne breče.

V muzeju se hkrati intenzivno pripravljajo tudi novi koncepti za razstavne prostore v kleti, ki bodo del družinskega muzeja. Ta nova vsebina bo še posebej namenjena družinam, saj bodo razstave prilagojene otrokom in mladim, z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, ki bodo spodbujale raziskovanje in učenje.

Velik pomen v muzeju pripisujejo tudi promociji in širjenju svoje ponudbe. Pripravljajo se načrti za novo muzejsko trgovino z izdelki, ki bodo povezani z muzejskimi zbirkami, ter spletno trgovino, ki bo omogočila dostop do teh izdelkov širšemu občinstvu. Poleg tega bodo organizirani muzejski dogodki za različne ciljne skupine, kar bo omogočilo, da muzej postane še bolj vključujoč in še bolj dostopen obiskovalcem.

Notranjski muzej Postojna s temi prizadevanji postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj in utrjuje svoj položaj kot osrednja kulturna institucija v regiji. S celovito prenovo strehe, urejanjem okolice ter razvojem novih razstavnih vsebin in promocijskih strategij si prizadeva, da bo še naprej služil kot varuh kulturne in naravne dediščine, hkrati pa privabljal nove generacije obiskovalcev.

Pitna voda za vse – to je cilj novega predloga zakona, ki si ga je zamislilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Uvedli bi dovoz vode tam, kjer nimajo javnega vodovoda ali lastne oskrbe. S predlogom pa naj bi se lotili tudi nadgradnje javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja. 

A predlog ne prinaša dejanske nadgradnje, opozarjajo na komunalni zbornici, ampak celo poslabšanje delovanja sistema oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V javno razpravo je bil predlog dan sredi avgusta, ko je bilo na dopustu največ ljudi. Bistvena pomanjkljivost: ministrstvo denarja še ni zagotovilo. Komu se tako mudi, koliko višje položnice bi lahko plačevali potrošniki, če bo tak predlog zakona sprejet?

Pitna voda za vse! Tako si je zamislilo ministrstvo za naravne vire in prostor v predlogu zakona o gospodarski javni službi na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Predlagajo namreč, da se “poleg oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov v okviru javne službe uvaja dovoz vode tam, kjer ni oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo.” V predlog zakona so tudi zapisali, da to stori, če je to tehnično izvedljivo, pojasnjujejo na Skupnosti občin, kot na primer, da je možen dostop s cisterno. O konkretnem poteku na terenu se z ministrstvom niso pogovarjali. Po besedah Zbornice komunalnih gospodarstev bi moral zakonodajalec zagotoviti, da bodo stroški pokriti. “Za izvajanje te naloge bi potrebovali nove kapacitete, tako ustrezno opremo, kot tudi osebje.” 

Podražitev storitve?

A ministrstvo v predlogu denarja ni zagotovilo. Čeprav ocenjujejo, da bodo nastali dodatni stroški, tako za državo, kot za lokalne skupnosti. Kdo bo torej nosil breme dodatnih stroškov? Verjetno je kar jasno, kakšne posledice ima lahko tak pristop – pričakujemo lahko podražitev storitev, opozarja Primož Banovec. “A že sedaj je po poročilu OECD strošek te storitve v Sloveniji na prebivalca eden najvišjih v analiziranih državah. Kolikor vem, je analiza stroškov trenutnega stanja izvajanja, in stroškov, ki bodo nastali kot posledica uveljavitve zakona, že sedaj obvezna vsebina vsakega zakonskega predloga.”. 

Zbornica združuje več kot 95 odstotkov izvajalcev javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. “Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo,” menijo na zbornici. “Prinesel bo bistveno poslabšanje delovanja sistema oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Sloveniji.” Čeprav so nekatere od predlaganih sprememb dobre, pa po drugi strani prinašajo nekatere predlagane rešitve odmik od obstoječe ureditve in poslabšujejo stanje občinam, prav tako pa odpirajo nova vprašanja za izvajalce javnih služb, opozarjajo v Skupnosti občin.

Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je na javni vodovod priključenih 1.895.294 prebivalcev, kar znaša več kot 92 odstotkov vseh prebivalcev, za katere je bilo poročano oziroma prebivalcev, ki so kot stalno prijavljeni zavedeni v centralnem registru prebivalcev. Z lastno oskrbo s pitno vodo se oskrbuje 137.750 prebivalcev, medtem ko se s kapnico oskrbuje 7.784 prebivalcev. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2021 brez vode v svojem domu 12.184 prebivalcev

Tudi Banovec se strinja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj “nedorečeno naslavlja nekatere elemente izvajanja storitve, ki so v nasprotju s stroko, na primer dovažanje vode kot del storitve oskrbe s pitno vodo. Veliko elementov, ki pa jih je potrebno nasloviti, pa ne obravnava.”

Kaj bi povzročilo dodatne stroške? “Primer je prepoved podizvajanja. Tudi nekatere predvidene nove naloge (obveznosti glede vodenja katastrov, dovoz pitne vode v določenih primerih, nejasna razmejitev med lastno oskrbo s pitno vodo (zasebni vodovodi) in javno službo) bodo nesporno vplivale na dvig stroškov,” pojasnjujejo na komunalni zbornici. Zato bodo apelirali, da prepoved podizvajanja črtajo iz predloga zakona.

V Skupnosti občin niti niso od ministrstva dobili analize stanja s predvidenimi finančnimi posledicami, kar bi po njihovo morala biti osnova, ko se pogovarjamo o zakonskih spremembah. Zato zahtevajo, da ministrstvo oz. država zagotovi finančno pomoč prizadetim občinam. Dodatne stroške državi in občinam bi predvsem prinesla ukinitev koncesionarjev, ki jo predlaga ministrstvo, saj bodo morale občine prevzeti lastništvo obstoječih javnih služb, ali pa ustanoviti novo komunalo. 

Na komunalni zbornici izpostavljajo, da je bil predlog dan v javno obravnavo v času letnih dopustov – 12. avgusta – z izredno kratko javno obravnavo, “ki otežuje kakovosten pregled predloga, pripravo pripomb in sodelovanje vseh ključnih deležnikov.” Danes je zadnji dan, ko je še mogoče podati predloge in pripombe. V Skupnosti občin so pretekli četrtek začeli pogovore s prvim usklajevalnim sestankom z ministrom Novakom, ki je skupaj z ekipo izrazil željo, da bi nova ureditev prinesla bolj kakovosten in transparenten sistem uporabnikom te javne službe, kar je vsekakor v interesu tudi lokalnim skupnostim, pravijo. “Ministrstvo je pokazalo pripravljenost, da ta vprašanja z nami in predstavniki izvajalcev javnih služb v kratkem reši.”

Poslabšanje delovanja javnih služb?

Temeljni cilj zakona je sicer nadgradnja in celovita ureditev omenjenih javnih služb, da bi imeli boljši nadzor nad njihovim delom. Da predlog vsekakor ne prinaša nadgradnje pa menijo na zbornici. “Prinaša le velika tveganja za poslabšanje delovanja teh dveh javnih služb in povečanje stroškov za njuno izvajanje.” Ukinitev koncesij za oskrbo s pitno vodo pa je po njihovem mnenju neutemeljena, saj imamo v Sloveniji tudi primere, ko je koncesionar podjetje v 100-odstotni lasti lokalne skupnosti. Sporna točka pa jim je predvsem prepoved podizvajanja, opozarjajo, da nekaterih nalog predvidenih v zakonu sploh ni možno izvajati brez podizvajalca, posledično bi morali zaposliti strokovnjake, ki bi te naloge izvajali in dokupiti novo opremo. “Nemogoče je zagotavljati gospodarnost in učinkovitost izvajanja storitev, če ima sam predlog zakona vgrajene mehanizme, ki gospodarno in učinkovito izvajanje storitev onemogočajo.” Kar nakazuje na to, da so obstoječe javne službe strokovno podhranjene. Prepoved najema podizvajalcev je med občinami in izvajalci javne službe dvignila veliko prahu, pravijo v skupnosti.

Države v Evropi so v zadnjih letih in desetletjih celovito razvijale področje izvajanja javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. To je povezano tudi z novimi zahtevami EU glede standardov teh storitev, pojasnjuje Primož Banovec. Standardi so zaradi vedno strožjih zahtev po zdravi pitni vodi ter prihajajočih novih zahtevah po praktično ničnih emisijah odpadnih voda, vedno strožji. “Prepoved izvajanja nekaterih nalog s podizvajalci k temu čisto nič ne pripomore. Pri naših več kot 120 izvajalcih – komunalah so nekateri tako majhni, da bi neposredno izvajanje nalog verjetno resno ogrožalo standarde izvajanja storitve.”

Manj izvajalcev, nižji stroški?

Za primerjavo: Hrvaška je leta 2019 sprejela zakon o vodnih storitvah, ki je uvedel minimalno velikost oskrbovanih območij enega izvajalca za oskrbo s pitno vodo – najmanj 50.000 prebivalcev, oziroma najmanj 2 milijona kubičnih metrov dobavljene pitne vode gospodinjstvom, pojasnjuje Banovec. Oblikovana je tudi obveza, da na tem oskrbovanem območju en izvajalec izvaja celotno vodno storitev – tako oskrbo s pitno vodo, kot tudi odvajanje in čiščenja odpadnih voda. Takšen pristop je uveljavila že večina evropskih držav. Belgija z 11,7 milijona prebivalcev ima samo dva izvajalca javne službe vodnih storitev. Torej enega na okoli šest milijonov prebivalcev. “No, v to skrajnost v Sloveniji verjetno ne bomo šli, a ravno zaradi vse zahtevnejših standardov bo verjetno potrebno najti premišljeno pot za združevanje izvajalcev, kar bi moralo voditi tudi k nižanju stroškov vode za uporabnike.”

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je ogledala gradbišče na železniški postaji v Novi Gorici. Poudarila je, da prenova poteka po načrtih. Projekt naj bi bil zaključen do 8. februarja prihodnje leto, ko bo mesto skupaj z Gorico postalo Evropska prestolnica kulture.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob obisku železniške postaje poudarila, da je to eden večjih projektov v zadnjih letih v tem delu Slovenije, kljub obsežnosti pa poteka v okviru postavljenih časovnih in finančnih omejitev. Dela naj bi bila končana do 8. februarja.

Kot je spomnila ministrica, je delo na gradbišču pred časom za nekaj dni ustavila najdba bomb iz prve in druge svetovne vojne, a je izvajalec del zagotovil, da zamud zaradi tega ne bo.

Da dela potekajo po načrtih, je potrdil tudi župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel. Kot je pojasnil, bo v sklopu projekta najprej končana tako imenovana Super osmica, ki bo delovala kot neuradno vozlišče obiskovalcev in ustvarjalcev v projektu Evropske prestolnice kulture.

V notranjem delu stavbe odkrili freske, večino jih bodo ohranili

V sklopu del pospešeno prenavljajo tudi notranji del stavbe, v katerem pa so odkrili freske, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije evidentiral. Po besedah vodje nadzora del na železniški postaji Nova Gorica Sare Resnik bodo večino fresk ohranili, zaradi posodobitve objekta pa ne bodo mogli ohraniti vseh. Kot je pojasnila, restavratorji med delom odkrivajo, da so že ob gradnji te postaje poudarjali povezovanje obeh Goric, prostori postaje pa so služili tudi kot tržnica.

Kaj vse obsega nadgradnja

Nadgradnja novogoriške železniške postaje poleg obnove stavbe obsega nadgradnjo tirnih naprav ter gradnjo novega otočnega in bočnega perona z urejenimi nadstreški, gradijo pa tudi že nov podhod, ki bo povezal Trg Evrope z Novo Gorico.

Na vzhodni strani postaje je predvidena gradnja novega parkirišča z avtobusnim postajališčem. Zgradili bodo tudi novo dostopno cesto do parkirišča, ki se bo z obstoječim cestnim priključkom navezala na Erjavčevo cesto. Nadgradnja vključuje še rušitev obstoječe in gradnjo nove nakladalne rampe za avtovlake ter prenovo signalnih, telekomunikacijskih in elektroinštalacijskih naprav.