Najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost, nagrado Riharda Jakopiča, je letos prejel slikar Staš Kleindienst. Priznanji Riharda Jakopiča pa prejmeta Maša Jazbec in Mitja Konić. Podelitev najvišje nacionalne nagrade za likovno in vizualno umetnost bo 12. aprila v Moderni galeriji.

Kleindienst nagrado Riharda Jakopiča prejme za “silno bogat in nadvse kompleksen slikarski opus, ki je svoj prvi višek dosegel v obdobju zadnjih petih let”. beremo v utemeljitvi.

Kleindienst svojo umetniško prakso razume kot način soočanja z družbenimi in kulturnimi vprašanji. Interpretacija sveta, v katerem živimo, skozi slikarstvo je z nami že stoletja, družbene spremembe, ki se dogajajo z različnimi hitrostmi, pa rojevajo nove in nove slikarske oblike, še piše komisija. Med njimi so tudi take, ki svoj čas in prostor slikarsko zajemajo zelo učinkovito in hkrati nadvse posredno.

“Kleindienstov dosedanji umetniški opus, ki je dosegel zrelo fazo, sodi prav med slednje. Prepoznavanje pomena kolektivnega delovanja, avtoritete, anti/utopije, odnosa do narave in družbe, kulture, vrednot, urbanizma, ujetosti v sistem in iznajdba pravšnjega slikarskega jezika za upodobitev teh sklopov odlikujeta Kleindinstov opus, za katerega lahko morda poenostavljeno in hkrati z vso odgovornostjo rečemo, da je pretežno krajinarski,” so zapisali.

Kleindienst je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, prav tam je leta 2009 tudi magistriral. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2014 je prejel nagrado skupine OHO. Živi in dela v Vipavi.

Maša Jazbec je uveljavljena umetnica na področju intermedijske umetnosti. Raziskovanje in sintezo njenih spoznanj ob številnih soočenjih človek – tehnologija – robot (humanoidni, androidi) je mogoče prepoznati kot odprt projekt v delu ali kot sklenjen artikuliran materializiran koncept in kot znanstveno-umetniški projekt, ki nagovarja, problematizira, postavlja vprašanja in pričakuje odgovore, piše v utemeljitvi.

Maša Jazbec je končala študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistrski študij novomedijske umetnosti na Univerzi v Linzu ter doktorirala na Univerzi v Tsukubi na Japonskem. Živi in deluje v Trbovljah, kjer vodi laboratorij DDTLab.

Razstavljala je na številnih novomedijskih festivalih, razstavah in konferencah doma in v tujini, tudi na Ars Electronici. V zadnjem obdobju so njene samostojne razstave gostile tri galerije – Galerija Equrna v Ljubljani, Galerija Velenje in Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Ta je bila tudi osnova predloga za podelitev priznanja.

Mitja Konić priznanje prejme za delovanje v obdobju zadnjih treh let, ko se je predstavil s tremi velikimi samostojnimi razstavami: v nekdanji cistercijanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2020, v Galeriji Murska Sobota leta 2022 in istega leta v Galeriji Velenje.

Kot piše v utemeljitvi priznanja, je bil to opazen, zrel vstop mladega slikarja na slovensko likovno prizorišče. Konić je po končanem dodiplomskem študiju na ljubljanski akademiji in magistrskem študiju na dresdenski akademiji likovnih umetnosti še nekaj časa ostal v Dresdnu, nato pa se je preselil v München in se leta 2022 vrnil v domače Velenje.

Umetnik ustvarja abstraktne pokrajine kot prizorišča prisotnosti ali odsotnosti človeške figure. Z obojim ustvarja nelagodje in izziva občutek primanjkljaja, bodisi v neizpolnjenosti bivanja ali nečesa, kar se ne more uresničiti. Slike uprizarjajo elegično razpoloženje, saj se dotikajo vprašanja človeške minljivosti, še piše v utemeljitvi.

Letošnjo žirijo so sestavljali Nadja Zgonik, Žiga Kariž, Marko Glavač in Aleš Vaupotič (predsednik).

Organizator vsakoletne podelitve nagrade in priznanj je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še ALUO in Slovensko društvo likovnih kritikov, denarna sredstva za nagrado zagotovi ministrstvo za kulturo.

Razstava dobitnikov nagrade in priznanj Riharda Jakopiča bo med 13. aprilom in 6. majem na ogled v Galeriji ZDSLU-ja.

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?

To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.

Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.

Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.

Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.

Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.

Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.

Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich Berger, Boštjan Čadež, Marko Damiš v sodelovanju z Mariem Dobajem, Martinom Koširjem in Dorijanom Šiškom, Tadej Droljc, Miha Godec in skupnost OctoSens, Katrin Hochschuh in Adam Donovan, Sanela Jahić, Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom Babičem, Markom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana Moll, Miranda Moss in Daniel Brownell, Matjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR Z, Zoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom Tkalcem, Benjaminom Feletom in Erikom Krkačem, Nejc Trampuž ter Staš Vrenko.

Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.

Na razstavo Ozvezdja mnogoterih želja, na kateri v londonski galeriji Mosaic Room obravnavajo prepletene nedavne zgodovine, je vključeno tudi delo slovenske umetnice Nike Autor. Ta premierno predstavlja svoj film Sunny Railways (Sončne železnice).

Razstava, ki jo je skupaj z galerijo Mosaic Rooms kurirala kustosinja Moderne galerije v Ljubljani Bojana Piškur, združuje arhivsko gradivo, obstoječa in na novo naročena dela. Ta povezujejo obrobne geografije in pretresajo odnose med časom in spominom.

Poleg filma Nike Autor postavitev vključuje dela sodobnih umetnikov, kot so britanski umetnik Larry Achiampong, kuvajtsko-portoriška umetnica Alia Farid, beograjski kolektiv KURS (Miloš Miletić in Mirjana Radovanović) in egiptovski umetnik Basim Magdy.

V filmu Sunny Railways Nika Autor vzporeja dve časovno, družbeno in politično povsem ločeni realnosti. Najprej gradnjo železnice Šamac–Sarajevo, pri kateri je leta 1947 sodelovalo na tisoče mladih brigadirjev z vsega sveta, povezanih v duhu solidarnosti. Ob to pa umetnica v premislek vključi tragedijo beguncev, ki potujejo po balkanski poti.

Nika Autor je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. V svojem delu se ukvarja z raziskovanjem dokumentarnih ustvarjalnih praks s poudarkom na formi filmskega eseja, videoinstalacije in fotografije. Preučuje teme, povezane z migracijami, pravicami delavk in delavcev in politiko spomina.

Njena dela so predstavili v številnih muzejih, galerijah in na festivalih doma in v tujini, zanje pa je prejela tudi številne nagrade in priznanja. Je soustanoviteljica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne in politične teorije in umetnosti. Leta 2017 je zastopala Slovenijo na 57. umetnostnem bienalu v Benetkah.