Connect with us

DEDIŠČINA

Želja po ustanovitvi razvojnega nepremičninskega sklada za združenje zgodovinskih mest

Objavljeno

dne

Predstavniki Združenja zgodovinskih mest Slovenije so se srečali s poslanci, na katere so naslovili pobudo za ustanovitev nepremičninskega sklada za zgodovinska mestna središča, saj je po njihovem mnenju propadanje teh središč naravnost skrb vzbujajoče.

Razvojni nepremičninski sklad, ki so ga predlagali, bi skrbel za odkup, prenovo in oddajo stavb. Ljudje v zadnjih 30 letih zapuščajo mestna središča, vitalne mestne funkcije se selijo na obrobje. Prav v zadnjem obdobju je pospešeno uničevanje mestnih središč še posebej očitno, je opozorila generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc. Združenje je bilo sicer ustanovljeno leta 2001 na predlog takratnih županov Idrije, Kopra, Pirana, Ptuja, Škofje Loke in Tržiča.

Združenje zgodovinskih mest Slovenije se je po skupščini v Kranju srečalo z državnozborskimi poslanci. Foto: Občina Kranj

Iz podatkov zgodovinskih mest je razvidno, da je več kot 65 odstotkov prebivalcev mestnih jeder starih nad 65 let, medtem ko so se mladi odselili. Od 35 do 40 odstotkov objektov v mestnih središčih je v celoti ali deloma praznih. Med razlogi so dotrajanost hiš, pomanjkanje sredstev za obnovo, zahteve spomeniškega varstva in neurejeno lastništvo. Več kot 70 odstotkov objektov bi sicer potrebovalo celovito prenovo.

Več kot milijon kvadratnih metrov površin v objektih
V Sloveniji je samo v 21 zgodovinskih mestih neizkoriščenih okoli milijon kvadratnih metrov površin v objektih, ki bi jih lahko namenili za stanovanja in poslovne prostore. Te prazne, neizrabljene stavbe predstavljajo velik razvojni potencial, s katerim se nihče ne ukvarja in ki kliče po sistemskem in usklajenem pristopu, je izpostavila generalna sekretarka združenja, ki je imelo skupščino v Kranju.

Občine se sicer trudijo z oživljanjem mestnih jeder in prenavljanjem stavb, vendar pri tem same niso dovolj finančno močne. “Občina nima na zalogi denarja za uveljavljanje predkupnih pravic, poleg tega mora imeti za morebitne odkupe nepremičnin zanje pripravljene tudi projekte,” je dejal kranjski podžupan Janez Černe.

Prva pisna omemba Ptuja sega v leto 69. Foto: Občina Ptuj

Ključno bi bilo sodelovanje države
Po besedah nekdanjega ptujskega župana Štefana Čelana je gospodarski potencial kulturne dediščine prepoznan v različnih strateških dokumentih, vendar pa uresničitve s tega področja tako rekoč ni. “Želimo si, da bi politika od besed prestopila k dejanjem,” je poudaril Čelan. Izrazil je tudi veselje, da se je današnjega srečanja udeležilo več poslancev, večinoma članov vladajoče stranke Gibanje Svoboda.

Nekdanji župan najstarejšega slovenskega mesta je v nadaljevanju spomnil, da so zgodovinska mesta v preteklosti podala že več predlogov vladajočim, pri čemer so izpostavila tudi morebitne konkretne rešitve. Združenje predlaga oblikovanje razvojnega nepremičninskega sklada, ki bi skrbel za razvoj in kakovostno upravljanje zgodovinskih mestnih središč na nacionalni ravni. V sklad bi se povezovala sredstva Stanovanjskega sklada RS, Eko sklada RS, ministrstva za kulturo in sredstva, pridobljena z upravljanjem naložb državnih družb v turizmu.

Združenje je pobudo sicer predstavilo že spomladi, ko je steklo tudi oblikovanje medresorske komisije. Po menjavi vlade pa je danes pobudo predstavilo tudi novoizvoljeni oblasti, da bi sprejela ustrezne politične odločitve. “Glede na razpravo in odzive verjamem, da smo na dobri poti, da bo ta naš klic k ukrepanju, da bodo naša mesta znova živela in se razvijala, slišan,” je dejala generalna sekretarka združenja.

Šuštarska nedelja v Tržiču. Foto: Občina Tržič

Več kot 100 tisoč praznih nepremičnin po državi
Nekdanji župan Tržiča, ki je prav tako zgodovinsko mesto, in zdajšnji vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic se problematike dobro zaveda. “V Sloveniji imamo več kot 100.000 praznih nepremičnin, mi pa bi v vseh 212 občinah zidali na novo, na njivah in travnikih,” je opozoril in dodal, da je predlog združenja zgodovinskih mest vreden občinske, državne in vseslovenske podpore.

Po besedah Mateje Hafner Dolenc bi v skladu združili resurse, ki so po različnih ministrstvih že namenjeni kulturni dediščini, in dodali sredstva lokalnih skupnosti. S tem bi financirali odkupe in prenove nepremičnin v mestnih jedrih, ki so razmeroma ugodne, zato pa jih zdaj kupujejo različni špekulanti, in sicer pogosto za povsem neprimerne vsebine.

Sklad bi obnovljene nepremičnine ponudil mladim družinam in tako hkrati rešil dve težavi, tako stanovanjsko vprašanje mladih kot propadanje mestnih središč. Udeleženci današnjega srečanja so se strinjali, da bi bilo ob tem v sodelovanju z arhitekturno in spomeniško stroko treba reševati tudi različne izzive, zaradi katerih so stanovanja v mestnih jedrih trenutno manj privlačna, od energetske potratnosti do težje dostopnosti.

DEDIŠČINA

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Objavljeno

dne

Avtor

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo na ministrstvu je namero ustavilo, zagotavljajo pa, da iščejo trajno rešitev za spomenik.

Na ministrstvu pravijo, da v proračunu denarja za nakup ni, piše časopis Dnevnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pa je vnovič ocenil, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

“Novi kulturni ministrici Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu sem poslal jasno sporočilo, da sem pripravljen prodati, če želi država kupiti,” je Pečečnik pojasnil pred nekaj dnevi v pogovoru za Delo.

Malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja
Na kulturnem ministrstvu so za Dnevnik potrdili, da se ministrica s Pečečnikom še ni pogovarjala. Glede na dejstvo, da ministrstvo v proračunih za prihodnji dve leti nima denarja za Plečnikov stadion, je, kot kaže, malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja o nakupu Pečečnikovega deleža.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine. “Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom, ki ga želi ministrstvo razvijati skupaj z mestno občino,” so poudarili. Zagovarjajo stališče, da so najboljši primeri prenov, ohranjanja in oživitve kulturne dediščine tisti, kjer je dediščino odkupila in jo upravlja lokalna skupnost.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine.

Mogoči pristopi k oživitvi stadiona
Na ministrstvu so naročili izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Ministrstvo naj bi prav tako pripravilo “finančno oceno prenove stadiona in situ”“Ta ocena bo nato služila kot osnova za razmislek o mogočih pristopih k oživitvi stadiona,” so še dodali na ministrstvu.

Če država ne bo hotela kupiti njegovega deleža na stadionu, je Pečečnik napovedal, da bo pridobil gradbeno dovoljenje in izvedel projekt. A ta načrt je še vedno negotov ravno zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor namreč vnovič vodi postopek izdaje dovoljenja.

ZVKDS: “Projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik”
Spremembe so se zgodile tudi na ravni ZVKDS-ja, ki je na pobudo okoljskega ministrstva izdal dopolnitev h kulturnovarstvenemu mnenju iz februarja 2021 in tudi v tem dokumentu vztraja, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

Zavod ugotavlja, da Pečečnikov projekt predstavlja “popolno podreditev spomenika novim posegom in da za ohranitev kulturnega spomenika ni dovolj zgolj ohranitev posameznih dediščinskih elementov”.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Berlinski simpozij o Plečniku

Objavljeno

dne

Avtor

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom Plečnik zdaj! Raziskovanje javnega prostora in urbane poroznosti, ki ga spremlja njegovemu delu posvečena razstava.

V okviru enodnevnega simpozija, ki ga znanstveno vodita Oddelek za arhitekturno teorijo ter Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, so sodelujoči o Jožetu Plečniku spregovorili v dveh tematskih sklopih: Javno in porozno ter Nenavadno.

Plečnikova arhitektura na sodobnih fotografijah
Na simpoziju so sodelovali Luka Skansi, Maja Vardjan, Boštjan VugaMaruša Zorec in Jörg H. Gleiter ter posebna gosta, nemški umetnik Olaf Nicolai in nemški arhitekt Jürgen Mayer H.

Simpoziju je sledilo tudi odprtje razstave sodobnih fotografij češkega fotografa Adama Štecha o Plečnikovem delu, ki jo je zasnoval kurator Tomaž Štoka, nastala pa je v v organizaciji SKICA Berlin (Kulturni center Republike Slovenije v Berlinu, op.a.) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO).

Celoten dogodek je bil organizirala “SKICA Berlin”. Simpozij akademsko spremljata Inštitut za arhitekturo in Oddelek za arhitekturno teorijo TU Berlin. Organiziran in zasnovan je bil kot sodelovanje Boštjana Vuge, sedanjega predsednika Sklada arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in Sašo Šavel Burkart, vodjo SKICA Berlin.

Jože Plečnik v svoji risalnici na posnetku iz leta 1942. Foto: MGML / Plečnikova zbirka


Mesto kot oder človekovega življenja
Jože Plečnik (1872–1957) je bil ena najbolj vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice preteklega stoletja, pri čemer je bil kot učenec Otta Wagnerja tudi sam vir navdiha naslednjim generacijam arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo predvsem v Ljubljani, je z naslovom Urbano oblikovanje po meri človeka, uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesca.

Njegova arhitektura slavi mesto kot oder človekovega življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je v Ljubljani dosledno oblikoval javni prostor – trge, drevorede in parke – kot živo tkivo, ustvarjeno, da gradi mesto za bivanje slehernika.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Nominaciji lipicancev in čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Nominaciji, povezani s tradicijami reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji, sta za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Ocenjevalno telo je v svojem poročilu, objavljenem 31. oktobra pozno zvečer, označilo obe nominaciji kot dobra primera. Dosje čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji, je po navedbah ministrstva zapisano v poročilu.

Dokončni odločitvi o vpisu bodo sprejeli na 17. zasedanju Medvladnega odbora za varovanja nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 28. novembrom in 3. decembrom v Rabatu gostil Maroko.

Reja lipicancev, deljena zgodovina osmih držav
Nominacija, povezana s tradicijo reje lipicancev, je skupno delo predstavnikov in strokovnjakov osmih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. V omenjenih državah imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerima se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Foto: Kobilarna Lipica

Čebelarstvo: od panjskih končnic do apiterapije
Nominacija, povezana s čebelarstvom v Sloveniji, pa dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo, so sporočili.

Pripravo obeh nominacij je v Sloveniji vodilo ministrstvo za kulturo. Iz Slovenije so pri pripravi nominacije, povezane s tradicijami reje lipicancev, sodelovali predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, pri pripravi nominacije, povezane s čebelarstvom v Sloveniji, pa strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za medonosne čebele. Ob tem za hrano in lajšanje zdravstvenih težav neposredno pridobivajo čebelje proizvode, posredno pa s čebelami omogočajo opraševanje rastlin, ki so vir hrane ljudem in živalim. S to dejavnostjo se ukvarja skoraj 11.000 čebelarjev različnih generacij. Foto: Slovenia.info

Upamo na peti in šesti vpis
Slovenija ima sicer na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO