Connect with us

Arhitektura

Minoriti naj bodo ‘stičišče’ in ne le ‘prizorišče’

Objavljeno

dne

V Mariboru je zaživelo novo središče kulturnega dogajanja, ki so ga poimenovali Kulturna četrt Minoriti. Nastalo je s prenovo nekdanjega minoritskega samostana na Lentu pred leti, zdaj pa še Vojašniškega trga, Sodnega stolpa in objekta Tri babe.

Uradno odprtje bo 5. novembra. Nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico je začel nastajati pred več kot desetimi leti, ko je občina obnovila vrsto let prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila Lutkovno gledališče Maribor (LGM).

Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

Razstavišče v kleti Minoritske cerkve je namenjeno občasnim razstavam, prostorskim postavitvam in manjšim uprizoritvenim formam. Foto: Minoriti


Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

“Naša vizija je ekskluzivne prostore napolniti s kakovostno umetnostjo,” je na novinarski konferenci povedala organizatorka umetniških vsebin v Kulturni četrti Minoriti Ksenija Repina.

“Povezovati, prepletati in nadgrajevati”
Organizacijsko bo območje s skupno petimi prizorišči del javnega zavoda LGM, ki je že doslej poleg stavbe nekdanjega samostana upravljal Minoritsko cerkev, zunanji avditorij in Sodni stolp, ki je bil pred obnovo pod okriljem Narodnega doma Maribor.

Zdaj bo za program v celotnem kompleksu, razen lutkovnega gledališča, skrbela posebna ekipa, za kar bo občina po besedah podžupanje Alenke Iskra zagotovila tudi dodaten denar. “Povezovati, prepletati in nadgrajevati je naše glavno vodilo,” je povedala Repina.

Dosedanji dogodki, kot na primer Letni kino Minoriti in koncerti Festivala Lent, bodo še naprej tu, a se jim bo po njenih besedah pridružil nadgrajen program skozi vse leto, s še več koncerti, razstavami, vodenimi sprehodi, okroglimi mizami in drugimi dogodki. “Želimo, da je to ne samo prizorišče, ampak stičišče ljudi,” je povedala.

V objektu Tri babe, kjer bo lutkovni muzej, bo tudi gostinski lokal, za katerega še iščejo najemnika. “Vztrajamo, da mora biti v sozvočju s programom,” je pojasnila podžupanja Iskra.
Projekt prenove Vojašniškega trga s Sodnim stolpom in nekdanjo hladilnico, kjer so uredili Muzej najstarejše trte, vezan na Hišo Stare trte in Pokrajinski muzej Maribor, je stal 6,8 milijona evrov, od tega je bilo 4,8 milijona evropskih sredstev. Skupno vsa vlaganja na tem območju, vključno z novim lutkovnim gledališčem, presegajo 20 milijonov evrov.

Župan Saša Arsenovič je spomnil, da je bilo to območje vrsto let zanemarjeno, s propadajočimi in zaraščenimi stavbami in zaparkiranimi površinami, zdaj pa “postaja del kulturne mestne transverzale”.

Spomeniško zaščitena stavba Tri babe je bila nazadnje prezidana leta 1838, leta 1897 pa so ob njej prebili prehod do današnjega Vodnikovega trga. Foto: Minoriti

Dodal je, da je občina pristopila k urejanju območja že v času nekdanjega župana Franca Kanglerja, ko je sem preselila lutkovno gledališče, v prihodnje pa bo novo podobo dobilo tudi nabrežje Drave na Lentu z novo brvjo, ki bo omogočila lažji prehod ljudi med obema bregovoma reke. Verjame, da bo ta del mesta z vsem tem dobil novo kakovost, kultura pa možnost nadaljnjega razvoja in privabljanja širših občinstev.

Kulturna četrt Minoriti bo uradno zaživela 5. novembra z vodenim sprehodom po prizoriščih, okroglo mizo na temo prenove, predstavo Drava pa še kar teče … in koncertom Fed Horses. Preddogodek bo že ta petek s koncertom Aka Neomi v Minoritski cerkvi.

Kulturna četrt Minoriti: Vojašniški trg

Nove vsebine in povezovanja z novimi producenti
Vsa prizorišča so sicer že odprta in imajo svoje programe. “Prav zaradi tega smo se odločili, da pripravimo mesec Kulturne četrti Minoriti kot presek realnega dogajanja, ki se tukaj že dogaja,” je pojasnila Repina. “Že doslej se je tu mešalo več producentov in s temi sodelovanji nadaljujemo tudi v prihodnje, hkrati pa prinašamo nove vsebine in povezovanja z novimi producenti, tudi izven Maribora in Slovenije,” je dodala.

Kulturna četrt Minoriti: Vhod na prizorišče zunanjega avditorija med LGM in Sodnim stolpom.

Povezovanje z lutkovnim gledališčem ocenjuje kot zelo ugodno, saj bodo lahko na primer pomagali promovirati lutkovne predstave za odrasle, obenem pa z lutkovnim gledališčem stopajo v stik z novimi občinstvi. “Lutkovno gledališče predstavlja prvi stik otrok z umetnostjo in s Kulturno četrtjo Minoriti lahko zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo znotraj gledališkega občinstva,” je povedala.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Objavljeno

dne

Avtor

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika in začasni lapidarij v Žički kartuziji.

Mednarodne nagrade Piranesi se podeljuje od leta 1989, letos 33-ič po vrsti. Mednarodna žirija, tradicionalno sestavljena iz vsakoletnih predavateljev PDA, se je sestala 25. novembra 2022 v razstavnem prostoru Monfort v Portorožu. Člani letošnje mednarodne žirije so bili:
Dominika Galandová, predsednica; Miroslava Šešulková, predsednica
Tonči Čerina, Mauro Marinelli, Mirco Franzoso, Marcus Innauer, Majda Kregar, Mateja Kurir
Arnau Tiñena, Ferran Tiñena.

Žirijo in zapisnik so vodili Eva Mavsar, Vesna Perovnik in Tatjana Sirk.

Za nagrado Piranesi 2022 je bilo nominiranih 50 projektov, ki so jih izbrali nacionalni selektorji 11ih evropskih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Srbije, ter 36 študentskih projektov, ki so jih izbrali selektorji s 18ih evropskih arhitekturnih fakultet, in sicer iz Gradca, Špitala, Dunaja, Banja Luke, Sarajeva, Zagreba, Soluna, Budimpešte, Pescare, Trsta, Podgorice, Bratislave, Ljubljane, Maribora, Beograda, Kragujevca, Novega Sada in AA London. Na razstavo Piranesi je skupaj prispelo 84 projektov: 48 projektov arhitektov in 36 projektov študentov.

Kot je zapisala žirija, so arhitekti iz ateljeja Medprostor Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap, Samo Mlakar, Katja Ivić in Dino Mujić v Žički kartuziji z inovativnim elementom pomične strehe, ki ustvarja novo funkcijo in reinterpretira ruševine, nakazali silhueto strehe. Tako so pokazali pogumen in občutljiv pristop k prenovi kulturne dediščine.

Desetčlanska mednarodna žirija, ki sta ji sopredsedovali Dominika Galandova in Miroslava Šešulkova, je podelila še dve mednarodni priznanji. Emil Jurcan iz zadruge Praksa ga je prejel za rekonstrukcijo romanskega gledališča v Pulju.

Arhitekta iz biroja a2o2 Žiga Ravnikar in Eva Senekovič pa sta s sodelavcema Klaro Bohinc in Andražem Keršičem dobila priznanje za prenovo enodružinske hiše v Domžalah.

Tradicionalni kriteriji izbora:
– Premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor
– Prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom
– Sodobna inovativna prostorska zasnova
– Spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine
– Sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov
– Inovativni detajli
– Smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe

Arhitekturne ideje prihodnosti
Mednarodno študentsko nagrado piranesi je v konkurenci 36 projektov z 18 arhitekturnih fakultet dobil Tetsuya Saito za idejo oblikovanja naselja brez urbanih značilnosti na območju zapuščenega rudnika v angleški pokrajini West Cumbria.

Iskrenost v arhitekturi
Glavna iztočnica letošnje konference Piranski dnevi arhitekture, ki je potekala v petek in soboto, je bila iskrenost v arhitekturi. Udeleženci so prisluhnili devetim strokovnim predavanjem. Na sklepni prireditvi s podelitvijo nagrad in odprtjem razstave v razstavišču Monfort je imela nagovor ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Projekti z natečaja bodo v Monfortu na ogled do 30. decembra, v galeriji Herman Pečarič pa do 20. januarja 2023. 

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Dobitniki ZAPS-ovih Zlati svinčnikov: Cukrarna, hiši MM in Podvrh ter vrtec Pedenjped  

Objavljeno

dne

Avtor

Zlati svinčnik za odlično izvedbo, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, prejmejo avtorji Galerije Cukrarna, Hiše MM, Vrtca Pedenjped in Hiše Podvrh. Patinasti svinčnik pa Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Platinasti svinčnik, ki se ga podeljuje članu ZAPS-a za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, prejmejo Maja Simoneti ter Lena in Tomaž Krušec, za častna člana ZAPS-a pa sta izbrana Nina in Matevž Granda.

Nagrade bodo podelili na Dnevih arhitektov v petek ob 18.30 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na Fužinskem gradu.

Kot so v utemeljitvi zapisali, Maja Simoneti s svojim izjemno raznovrstnim in kakovostnim opusom, ki sega na vse ravni urejanja prostora kot tudi različna strokovna področja, predstavlja eno najpomembnejših strokovnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. “Seznam njenih strokovnih dosežkov je dolg in impresiven ter izkazuje visoko profesionalen in ustvarjalen pristop na zelo raznolikih področjih.”

Za Leno in Tomaža Krušca beremo v utemeljitvi, da sta, odkar sta se pojavila na slovenskem arhitekturnem prizorišču, s sodelavci, med katerimi velja izpostaviti zlasti Vida Kurinčiča, “ustvarila obsežen opus pomembnih arhitekturnih del, ki sodijo v sam kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Njuno delo obsega zgrajene stavbe in projekte, ki plemenitijo in širijo slovensko arhitekturno kulturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitekturna govorica, ki združuje tradicijo in sodobnost, zadržanost in monumentalnost, predvsem pa zavezanost arhitekturi kot umetnosti prostora.”

Galerija Cukrarna so plod dela arhitektov iz biroja Scapelab. Foto: Miran Kambič

Člani Platinaste komisije so Mihael DešmanMetka Sitar in Ina Šuklje Erjavec. Častna člana sta postala Nina in Matevž Granda, “arhitekta, ki sta med kolegi znana predvsem po založništvu”.

Dobitnica platinastega svinčnika Maja Simoneti. Foto: ZAPS
Platinasti svinčnik prejmeta tudi Lena in Tomaž Krušec. Foto: ZAPS

Komisija za nagrade zlati svinčnik je letos podelila priznanja štirim odličnim arhitekturnim delom, sporočajo iz ZAPS-a. Pri izboru najboljših arhitekturnih rešitev je komisijo vodila ideja o svobodi arhitekture, s tem pa so želeli poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. “Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,” so zapisali.

Cukrarna, objekt, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega
Nagradili so torej dve individualni hiši in dve javni zgradbi. Cukrarna, ki jo podpisujejo soavtorji Marko StudenBoris Matić in Jernej Šipoš, je po mnenju komisije izjemno zahtevna in uspešno realizirana rekonstrukcija nekdanje rafinerije sladkorja. “Navzven masiven objekt z lahkotno sproščeno, a monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je sama simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,” so zapisali.

Vrtec Pedenjped, enota Učenjak. Avtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligić. Foto: ZAPS

Arhitektura vrtca s svežim oblikovalskim pristopom

Vrtec Pedenjped – enota Učenjak (soavtorji so Denis RovanAleš ŽmavcMatic ŠkarabotLev Rahovsky ŠuligojVesna DrakslerNina Vidić Ivančič in Lara Gligić) je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom, meni komisija. “Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena. V vseh pogledih uspešna združitev starega in novega dela vrtca in izjemna pozornost pri oblikovanju interjerja ter ambienta otroškega igrišča to arhitekturo dvigujeta na vrhunsko raven. Arhitektura tega vrtca odpira vrata novemu, svežemu oblikovalskemu pristopu in zareže v splošno sprejeto estetiko v slovenski arhitekturi.”

Tako popolna in dokončna hiša, da ne prenese sprememb
Hišo MM oz. prenovo stare podeželske hiše v Domžalah so zasnovali Žiga Ravnikar, Eva SenekovičKlara Bohinc in Andraž Keršič. Gre za “izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so v hiši ustvarili skoraj mistično atmosfero z modulacijo prostora in svetlobe, s proporci in z materialnostjo. Ta hiša je tako popolna in dokončna, da ne prenese sprememb; ne v svoji zunanjosti ne v notranjosti. Zasnovana je kot popolni svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Ko pa jih sprejme, ga hiša sprejme v svoj čutni objem.”

Hiša Podvrh. Avtorja: Bor Pungerčič in Petra Stojsavljević. Foto: Lara Žitko

Odlično rešen mikrourbanizem
Hiša Podvrh soavtorjev Bora Pungerčiča in Petre Stojsavljević pa skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. “Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interjerja. Prostor se odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in prosto menjavo pohištva. Detajli so rešeni pragmatično, a dosledno, materiali pa uporabljeni glede na funkcijo in ceno. V hiši in na vrtu je avtorjema uspelo oblikovati mnogo mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti; lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm,” še piše v utemeljitvi.

Komisija za zlati svinčnik, v kateri so sedeli Rok JerebTomaž EbenšpangerAna Kosi in Sergej Hiti, je opozorila, da gre pri kar treh od štirih izbranih del za prenovo oz. rekonstrukcijo obstoječega objekta, v tem uspešnem reprogramiranju obstoječega stavbnega fonda pa prepoznavajo arhitekturno smernico za prihodnost. “Okoljska ogroženost planeta s svojimi posledicami, pomanjkanje materialov in energetskih virov, pa tudi izguba zgodovinskega spomina; vse to nas arhitektke in arhitekte vodi v vedno bolj zavestno obravnavo obstoječega stavbnega tkiva.”

Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani. Avtorica: Maruša Zorec. Foto: ZAPS

Nespoštljiva prenova je za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi
Dobitnica patinastega svinčnika Frančiškanska kapela na Prešernovem trgu v Ljubljani avtorice Maruše Zorec je na neki način priznanje za kakovostno staranje arhitekture, ki je pravzaprav ni več. Kapela se je torej graciozno postarala, čeprav je bila nato uničena, je prepričana komisija, ki ob tem dodaja, da moramo razlikovati med staranjem in uničenjem. Na mestu kapele je trenutno v procesu “prenove” v nov prostor z novim programom mimo avtorice izvorne arhitekture. “Ta ‘prenova’ tako kot še vedno aktualna nevarnost z izgubo Plečnikovega stadiona potrjuje, da je neustrezna in nespoštljiva prenova takoj za rušenjem največja grožnja kakovostni arhitekturi. Vendar pa je že skoraj izbrisana kapela projekt, ki tudi v svoji posmrtni fazi sproža vprašanja o kakovosti, trajanju in celo sami definiciji arhitekture. Prvo samostojno realizirano delo arhitektke Maruše Zorec je bilo v bučnih, kričavih in tranzicijskih devetdesetih razmeroma neopaženo: na morda najbolj bučnem, kričavem in tranzitnem ljubljanskem trgu je vzpostavilo zadržan prostor individualne kontemplacije, ki je spoštovala častitljive usedline preteklosti okrog sebe, hkrati pa je samozavestno napovedala samosvojo pot avtorice, ki je v naslednjih desetletjih postala ena izmed najbolj cenjenih evropskih arhitektk prenov in vzpostavljanja sodobnega odnosa do dediščine,” piše komisija.

Nagrajenca je izbrala komisija v sestavi Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi, Sergej Hiti in Miloš Kosec.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Objavljeno

dne

Avtor

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia.

Namen poziva je izbrati projekt in projektno skupino, ki bo zasnovala, oblikovala, izvedla in predstavljala slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture. K sodelovanju so vabljeni arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, oblikovalci, umetniki, kustosi, raziskovalci in drugi posamezniki (pa tudi organizacije) različnih izobrazb oziroma profilov, aktivni na področju arhitekture, krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja in drugih disciplin, ki lahko prispevajo h koncipiranju, produkciji in predstavitvi vsebin paviljona. 

Slovenska predstavitev na bienalu naj prispeva k sodobni mednarodni razpravi o arhitekturi in naj trenutno arhitekturno situacijo v Sloveniji poveže z mednarodnim diskurzom. Koncept predstavitve v paviljonu naj izhaja iz aktualnih vprašanj in razprav o sodobni arhitekturi in družbi.

Mednarodna razstava arhitekture La Biennale di Venezia je najprestižnejša svetovna predstavitev arhitekture. Njen namen je predstaviti čim bolj celovit pregled idej, tem in projektov, ki obravnavajo razvoj in možne prihodnosti arhitekture in načrtovanja mest v odnosu do spreminjajoče se družbene situacije. Bienale je edinstvena priložnost za mednarodno povezovanje, saj združuje najprodornejše arhitekte, kustose in druge ustvarjalce z vsega sveta. S sodelovanjem na bienalu sta izbranim avtorjem in njihovemu projektu omogočeni mednarodna vidnost in strokovna izmenjava, ki odpirata vrata novim priložnostim.

Slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia bo v razstavnem prostoru Arsenala odprt od 20. maja do 26. novembra 2023.

Za predstavitev Slovenije na omenjeni mednarodni razstavi arhitekture je bil na podlagi sklepa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije kot delegirana ustanova imenovan Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan.

Tema bienala in izhodišča za slovenski paviljon

Kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko, ki je osrednjo temo bienala opredelila z naslovom Laboratorij prihodnosti (The Laboratory of the Future). V svoji izjavi je izpostavila nestabilnost današnjega sveta, v katerem se »vsak dan pojavljajo nove napetosti med narodi, sosedi, domačini in prišleki; med nami in našimi ‘Drugimi’, med nami in našim okoljem«. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

Tematsko izhodišče slovenskega paviljona v Benetkah je obravnava različnih svetov in izzivov današnjega časa znotraj razširjenega polja arhitekture, podobno kot Lesley Lokko izpostavlja proces dekolonializacije in nujnost zmanjšanja ogljičnega odtisa. Bienale je zamišljen kot laboratorij prihodnosti, pri čemer kustosinja idejo laboratorija, ki ga običajno razumemo kot prostor znanstvenih raziskovanj, povezuje z analizo pojma »delavnica« sociologa Richarda Sennetta, ki ta pojem razširja na skupna prizadevanja, ki ohranjajo družbo.

V času, ko si družbene, gospodarske, ekološke in zdravstvene krize sledijo vedno bolj pogosto in vedno bolj intenzivno, je nujno spodbujanje novih oblik sodelovanja ter izmenjav znanja med različnimi akterji in disciplinami. Vedno večja polarizacija družbe in ranljivost naravnega okolja tudi v Sloveniji kličeta po ustvarjanju ustreznih pogojev in prostorov za sobivanje, pri čemer je nujen premislek arhitekturnega delovanja tako v smislu mišljenja kot načrtovanja arhitekture.

Lesley Lokko, kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica ter Roberto Cicutto, predsednik mednarodne arhitekturne razstave.

Slovenski paviljon na bienalu je priložnost za razvoj in predstavitev realnih in/ali spekulativnih projektov, ki skozi obravnavo problematik današnjega časa in iskanje skupnih prihodnosti redefinirajo vlogo arhitekturne discipline v smeri bolj kritičnega, odgovornega in transformativnega načina delovanja. Koncept slovenskega paviljona naj se navezuje na temo bienala (Laboratorij prihodnosti) in naj obenem izhaja iz specifik lokalnega konteksta.

Izjavo kustosinje Lesley Lokko si lahko preberete tukaj.

Več informacij za prijavo in pogoje sodelovanja najdete na tukaj.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO