V ljubljanskem nakupovalnem središču Aleja je od 2. do 17. septembra na ogled ekskluzivna razstava mozaičnih portretov glasbenih zvezd, zgodovinskih osebnosti in osebnosti iz pop kulture iz recikliranih plastičnih predmetov priznane umetnice Letizie Lanzarotti.

Na razstavi svetovno priznane umetnice Lady Be bodo obiskovalci imeli priložnost videti, kako se odpadki lahko preobrazijo v umetniška dela in tako zaživijo drugo življenje.

V ALEJI pravijo, da dajejo velik poudarek trajnosti in tako želijo širiti pomembno sporočilo o recikliranju in skrbi za naše okolje. »V ospredju so umetnost, okoljevarstvo in trajnostni razvoj. Razstava Lady Be, ki si jo boste lahko ogledali na osrednjem prireditvenem prostoru, z naslovom »Umetnost recikliranja«, je v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Obiskovalci razstave bodo na tak način imeli priložnost videti, kako lahko odpadki dobijo novo življenje in postanejo umetnost. Njena umetnost nosi močno sporočilo o pomembnosti recikliranja in okoljske trajnosti ter nas opominja na stanje sveta, v katerem živimo. Vsekakor bo navdušila vse, ki jih zanima trajnostni razvoj, umetnost in okoljevarstvo,« povejo.

Lady Be je sicer nadarjena umetnica s pravim imenom Letizia Lanzarotti, ki že 15 let ustvarja izjemna dela, v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Njena dela so bila na ogled tako na letališču Malpensa v Milanu kot tudi v muzejih, palačah, spomenikih, fundacijah in galerijah v New Yorku, Parizu (na Eifflovem stolpu), Amsterdamu, Londonu in drugje po svetu.

V Galeriji Equrna so pripravili razstavo fotografskih del Nike Špan in Richarda Whitlocka, ki postavljajo pod vprašaj način, kako gledamo svet in kako ga fotografiramo. Razstava Zapri oči bo na ogled do 26. septembra.

Zdi se, da fotografija potrjuje, da je način, kako vidimo svet, pravi. Toda ko zapremo oči, stvari še kar naprej obstajajo, v prostoru, ki ga ne določajo človekove oči in fotografski objektivi, so zapisali v galeriji. Nika Špan in Richard Whitlock pa s svojimi deli postavljata pod vprašaj način našega gledanja in fotografiranja sveta: on opušča eno samo gledišče objektiva, ona pa fotografira sam fotografski trenutek. “Postavljata nas v območje ‘nedolžnosti’, preden je sprožilo fotoaparata povzročilo, da smo se zavedeli samih sebe – pred objektivnostjo, pred tehnologijo, pred uporabnostjo,” so še zapisali v Equrni.

Večstranski umetnik Richard Whitlock (1952, Liverpool) je med drugim razstavljal v Moskvi, Pekingu, New Yorku, Londonu, Atenah in Helsinkih. V Ljubljani je leta 1997 razstavljal v Galeriji Equrna in istega leta naredil risbo v (nekdanji) zaporniški celici Avtonomnega kulturnega centra (AKC) Metelkova mesto. Njegove stvaritve so bile predstavljene v Afterimage, Photomediations Machine, v francoski reviji za dizajn FauxQ, ter v slovenskih revijah Likovne besede in Membrana. Živi v Grčiji.

Svobodna umetnica Nika Špan (1967, Ljubljana) bo letos predstavljala Slovenijo na 60. Beneškem bienalu. Deluje v različnih medijih, kot so instalacija, video, performans, prostorske in zvočne intervencije. V Ljubljani je razstavljala na Manifesti 3, na 30. grafičnem bienalu, na 1., 2. in 6. trienalu sodobne umetnosti – U3, na preglednih razstavah Slovenska umetnost 1985–1995 in 1995–2005 v Moderni galeriji, v +MSUM-u, Mali galeriji, Galeriji Cukrarna, Galeriji Škuc, v Jakopičevi galeriji, v Projektnem prostoru DUM in Galeriji Gregor Podnar. Živi v Düsseldorfu in Ljubljani.

Vizualni svet Alje Horvat črpa predvsem iz vzorcev, ki jih najde v naravi – to so stilizirane oblike zelenja in cvetlic, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. Razstava v UGM Šopu bo na ogled od danes do 13. oktobra.

Ilustratorka in grafična oblikovalka je s svojimi idiličnimi pogledi v z vzorci interierje sobe opozorila že pred časom. Leta 2020 se je uvrstila na Forbesov seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, ki so stari manj kot 30 let. Aljo Horvat, ki svoje podobe prenaša tudi na različne oblikovalske izdelke, navdihujejo 60. in 70. leta 20. stoletja, vzorci tistega časa, narava in muzeji.

“V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen,” je v obrazstavnem besedilu zapisala kustosinja razstave Brigita Strnad.

Alja Horvat se je rodila leta 1996 v Mariboru. Večinoma ustvarja z grafično tablico Wacom Intous, obožuje pa tudi tradicionalno slikanje z oljem. Leta 2020 je sodelovala v Forbsovem izboru 30 pod 30 Umetnost & kultura, leta 2019 pa je prejela tudi nagrado Elle Style Fashion za mlade talente. Sodeluje s podjetji, kot so Barcaffe, Vichy, Renault, Urban Outfitters, Anthropologie, Disney idr.