RAZSTAVA
Zapuščina Vojka Štuhca: razstava “Vojko Štuhec/Kipar” v UGM Kabinetu
Alenka in Mojca Štuhec, žena in hči kiparja Vojka Štuheca, sta Umetnostni galeriji Maribor (UGM) podarili več njegovih del. V UGM Kabinetu so zdaj pripravili razstavo okoli 30 njegovih kipov in risb, katere izhodišče predstavlja ta donacija. Na ogled bo na voljo med 24. avgustom in 6. oktobrom.
UGM-ova zbirka je do donacije vsebovala zgolj nekaj kipov Vojka Štuheca iz ciklov Fitoliti in Figura, zaradi česar donacija predstavlja pomembno dopolnitev tako umetnikovega opusa kot tudi kiparske zbirke mariborske galerije. Kiparjevi dedinji sta UGM-u podarili namreč kar 33 skulptur, dva kiparska osnutka ter 150 risb, skic in osnutkov na papirju, so sporočili iz galerije.

Za osvoboditev kiparske forme
Izbor del, ki je na ogled na razstavi, predstavlja značilne faze kiparjevega opusa, pri čemer opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Razstava je tudi priložnost za predstavitev njegovih doslej neznanih stvaritev, kot je na primer Mobile iz leta 1974.
“S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru,” je poudarila kustosinja razstave Andreja Borin. “Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva 70. in 80. let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. V zavest javnosti in stroke se je zapisal predvsem kot kipar mehkih, zaobljenih skulptur, ki so v njegovem opusu predstavljale večino,” je še zapisala.



V Mali Nedelji leta 1946 rojeni Vojko Štuhec je študiral pri profesorjih Borisu Kalinu, Dragu Tršarju in Slavku Tihcu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1972. Dve leti kasneje se je ustalil v Mariboru in je kot likovni pedagog poučeval na več srednjih šolah. Od leta 1987 je deloval kot svobodni umetnik. Bil je aktiven član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Njegova dela so bila na ogled na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah.
Kiparjeve javne plastike po vsej državi
Štuhec je s svojimi plastikami pustil velik pečat tudi v javnem prostoru. V Mariboru stojita dve njegovi javni plastiki: fontana v mestnem parku (1980) in reliefna skulptura v podvozu pod železniškim mostom na Meljski cesti (1984). Posamezne javne plastike je ustvaril tudi v Štanjelu na Krasu (1968), v študentskem naselju v Ljubljani (1970), v Vidmu ob Ščavnici (1972), Ribnici na Pohorju (1980), Rušah (1980) in v Radljah ob Dravi (1993). Kot scenograf je s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor sodeloval pri predstavah Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen in Figarova svatba. Leta 1997 so v UGM-u pripravili pregledno razstavo njegovih del. Umrl je leta 2018 v Mariboru.



RAZSTAVA
Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga
V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.


S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.
Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.
V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.
Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

RAZSTAVA
Cvet kot prostor razmisleka: Razstava – 30 odstotkov regrat
V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki ju povezuje ta na prvi pogled krhek, a pomenljiv motiv, odpirata razmislek o odnosu med človekom, naravo in sodobno družbo. Na skupinski razstavi 30% Dandelion sodeluje tudi slovenska vizualna umetnica Neja Tomšič.
Naslov razstave izhaja iz misli pionirke bioumetnosti Suzanne Anker, ki opozarja, da si ljudje z rastlinami delimo kar tretjino genskega zapisa. V dialogu s pesmijo Emily Dickinson razstava odpira vprašanje naše povezanosti z rastlinskim svetom. Prav ta povezanost nas lahko uči odprtosti, ponižnosti in odpornosti – vrednot, ki jih sodobni čas pogosto potiska v ozadje. Razstava tako zagovarja bolj pozoren odnos do vsega, kar raste počasi, traja in gradi skupnost.
Poseben poudarek nosi delo Neje Tomšič Manjkajoči deli (The Missing Pieces, 2026). Instalacija se navezuje na zgodbe aleksandrink, slovenskih žensk, ki so v 19. stoletju odhajale na delo v Egipt kot dojilje. Umetnica njihov spomin prepleta z motivom goriškega radiča in ikonografijo antičnih reliefov s Ptuja, kjer so upodobljene dojilje kot zaščitnice družin. S subtilno vizualno govorico odpira vprašanja zgodovinskega spomina in nevidnih ženskih zgodb.

Razstava se umešča tudi v širši kontekst današnjih izzivov – od ekoloških kriz do posledic kolonializma in digitalizacije. V tem okviru številna dela obiskovalca nagovarjajo k premiku perspektive in k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni lepota in kako jo razumemo.
Med izpostavljenimi deli je tudi medijska instalacija Circadian Bloom umetnice Anna Ridler, ki s svojo »cvetlično uro« obiskovalca vabi v ritem narave, kjer se cvetovi odpirajo in zapirajo v skladu s ciklom dneva in noči. Sonya Schönberger pa skozi zgodbo trgovine z vrtnicami razkriva kompleksne povezave med cvetjem, globalno ekonomijo in identiteto.
Pomemben del razstave predstavlja tudi participativni projekt Herbarij čustev umetnice Regula Dettwiler, ki obiskovalce vabi, da prispevajo svoje suho cvetje in tako soustvarjajo zbirko osebnih zgodb in spominov.

Razstava 30% Dandelion bo v Gradcu na ogled do 8. novembra. Sočasno si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo Hybrid Pleasures. Helen Chadwick Supported by Liesl Raff, retrospektivo britanske umetnice Helen Chadwick, ki skozi motiv rastlin raziskuje odnos med telesom, naravo in konstrukcijami ženskosti.
RAZSTAVA
Razstava: “Adria za vedno« in spomini na nekdanji slovenski ponos
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Adria za vedno, ki predstavlja 58 let delovanja letalske družbe Adria Airways – od njene ustanovitve leta 1961 do zadnjega poleta leta 2019. Razstava je umeščena na muzejsko ploščad, kjer bodo razstavni panoji na ogled do 10. maja.
V muzeju so podobno tematiko obravnavali že pred petnajstimi leti z razstavo Adria 50 – dovoljenje imate za vzlet. Tokratna postavitev celoviteje predstavlja razvoj, vzpone in pomen družbe, ki je desetletja pomembno zaznamovala slovenski prostor ter gradila prepoznavnost države v mednarodnem okolju. Razstava hkrati ohranja spomin na pomembno poglavje slovenske letalske dediščine.


Razstavni panoji so zasnovani kronološko in sledijo ključnim obdobjem razvoja družbe: od začetkov pod imenom Adria Aviopromet, uvedbe čarterskih poletov ter oblikovanja prvih letalskih posadk in vzpostavitve baze na letališču Brnik, do modernizacije flote v obdobju podjetja Inex Adria Aviopromet. Predstavljen je tudi razvoj tovornega prometa in letalske šole, pa tudi preoblikovanje družbe v nacionalnega letalskega prevoznika po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 ter njena vključitev v mednarodno združenje Star Alliance.


Poseben poudarek razstava namenja zaposlenim – letalskim posadkam, tehničnemu osebju in drugim sodelavcem, katerih strokovnost, predanost in pripadnost so pomembno soustvarjali identiteto podjetja.
Stečaj družbe leta 2019 je pomenil konec njenega delovanja in izgubo številnih delovnih mest. Kljub temu pa znanje, izkušnje in profesionalnost zaposlenih ostajajo pomemben del dediščine Adrie Airways, ki jo razstava ohranja kot del kolektivnega spomina.


-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
-
Arhitektura2 meseca nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
KULTURA2 meseca nazajNačrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajObnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
-
Slovenija1 mesec nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajSlovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026
-
Slovenija1 mesec nazajNov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPlečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta
