Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.

Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.

Mestna občina objavila razpis za direktorja

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.

Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.

Pogoji za prijavo kandidatov

Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.

Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.

Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025

Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum

Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.

Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.

Spoštovane stranke,

v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju

Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:

Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.

Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti. 

Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.

Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko. 

Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.

Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.

O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi.  V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.

Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.

V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.

Močno sobotno neurje je pokazalo, da težave s poplavljanjem nekaterih ljubljanskih podvozov še zdaleč niso odpravljene. Med najbolj izpostavljenimi je bil podvoz na Dunajski cesti, ki je bil pred manj kot letom dni temeljito prenovljen v okviru 2,5 milijona evrov vrednega projekta. Kljub izvedeni sanaciji ga je že prvo večje neurje znova zalilo. Pod vodo sta se znašla tudi podvoza na Celovški in Šmartinski cesti. Kako razmere pojasnjuje Mestna občina Ljubljana?

Ob prvem večjem neurju je prenovljeni podvoz znova ostal neprevozen

Sobotni nalivi so povzročili poplavljanje več podvozov v prestolnici, zaradi česar je bilo na cestah ujetih tudi več vozil. Voznikom so na pomoč priskočili mimoidoči in reševalci, saj so nekateri avtomobili obstali sredi poplavljene ceste.

Največ pozornosti je pritegnil prav podvoz na Dunajski cesti. Ta je bil prenovljen z namenom, da bi odpravili dolgoletne težave z zastajanjem vode. Projekt izboljšave odvodnjavanja, vreden 2,5 milijona evrov, naj bi preprečil poplavljanje tudi ob močnejših padavinah, vendar se je že ob prvem izrazitejšem neurju izkazalo, da sistem tako velike količine vode ni zmogel pravočasno odvesti.

Na občini poudarjajo izjemno intenzivnost padavin

Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je bilo sobotno neurje izjemno intenzivno in da je v zelo kratkem času padla velika količina dežja. Podvozi so po njihovih besedah med najbolj ranljivimi prometnimi točkami, saj predstavljajo poglobitve, v katere se steka voda z okoliških površin.

Kot poudarjajo, je bil podvoz na Dunajski cesti saniran v skladu s strokovnimi zahtevami, vendar je bila količina vode, ki je v kratkem času pritekla v sistem, preprosto prevelika.

“Sistem prečrpavanja ni zmogel tako velike količine vode odvesti v ponikalnico. Ob intenzivnih nalivih prihaja do velikih obremenitev celotnega sistema odvodnjavanja, zato voda začasno zastaja, dokler se razmere ne umirijo in jo je mogoče postopoma odvesti,” so pojasnili na občini.

Na Celovški dodatne težave povzročajo blato in nanosi

Nekoliko drugačne razmere so nastale pri podvozu na Celovški cesti. Po navedbah Mestne občine Ljubljana je z območja Rožnika na cesto pritekla večja količina blata in drugih nanosov, kar je dodatno oviralo odtekanje padavinske vode.

Na tem območju že poteka sanacija gozdne poti in gradnja padavinske kanalizacije, ki bo del padavinske vode prestregla že v zaledju in jo usmerila proti območjem ponikanja. Namen ukrepov je zmanjšati obremenitev kanalizacijskega sistema ter posledično omejiti poplavljanje podvoza pod železniško progo na Celovški cesti.

Projekt vključuje tudi rekonstrukcijo spodnjega dela poti, odstranitev obstoječega vozišča, izvedbo nove cestne konstrukcije, utrditev površin in obnovo padavinske kanalizacije.

Nadaljnje prilagoditve zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov

Na občini ob tem poudarjajo, da je sistem odvodnjavanja med sobotnim neurjem dobro deloval na Zaloški cesti. Dodajajo, da razmere na terenu sproti spremljajo in že izvajajo dodatne ukrepe za izboljšanje odvajanja ter zadrževanja padavinskih voda, hkrati pa infrastrukturo prilagajajo vse pogostejšim posledicam podnebnih sprememb.

Med možnostmi za večjo prometno varnost preučujejo tudi namestitev semaforjev, ki bi voznike ob poplavljenih podvozih pravočasno opozorili, naj ne zapeljejo v vodo.

Ob tem na Mestni občini Ljubljana opozarjajo, da se infrastruktura načrtuje na podlagi predpisanih padavinskih obremenitev, vendar so vremenski pojavi v zadnjih letih vse pogostejši in intenzivnejši, kar predstavlja vedno večji izziv za obstoječe sisteme odvodnjavanja. Prav zato so bili med zadnjim neurjem poplavljeni tudi nekateri podhodi in območja, kjer podobnih težav doslej niso beležili.