V ljubljanskem nakupovalnem središču Aleja je od 2. do 17. septembra na ogled ekskluzivna razstava mozaičnih portretov glasbenih zvezd, zgodovinskih osebnosti in osebnosti iz pop kulture iz recikliranih plastičnih predmetov priznane umetnice Letizie Lanzarotti.

Na razstavi svetovno priznane umetnice Lady Be bodo obiskovalci imeli priložnost videti, kako se odpadki lahko preobrazijo v umetniška dela in tako zaživijo drugo življenje.

V ALEJI pravijo, da dajejo velik poudarek trajnosti in tako želijo širiti pomembno sporočilo o recikliranju in skrbi za naše okolje. »V ospredju so umetnost, okoljevarstvo in trajnostni razvoj. Razstava Lady Be, ki si jo boste lahko ogledali na osrednjem prireditvenem prostoru, z naslovom »Umetnost recikliranja«, je v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Obiskovalci razstave bodo na tak način imeli priložnost videti, kako lahko odpadki dobijo novo življenje in postanejo umetnost. Njena umetnost nosi močno sporočilo o pomembnosti recikliranja in okoljske trajnosti ter nas opominja na stanje sveta, v katerem živimo. Vsekakor bo navdušila vse, ki jih zanima trajnostni razvoj, umetnost in okoljevarstvo,« povejo.

Lady Be je sicer nadarjena umetnica s pravim imenom Letizia Lanzarotti, ki že 15 let ustvarja izjemna dela, v celoti izdelana iz recikliranih plastičnih predmetov. Njena dela so bila na ogled tako na letališču Malpensa v Milanu kot tudi v muzejih, palačah, spomenikih, fundacijah in galerijah v New Yorku, Parizu (na Eifflovem stolpu), Amsterdamu, Londonu in drugje po svetu.

Alenka in Mojca Štuhec, žena in hči kiparja Vojka Štuheca, sta Umetnostni galeriji Maribor (UGM) podarili več njegovih del. V UGM Kabinetu so zdaj pripravili razstavo okoli 30 njegovih kipov in risb, katere izhodišče predstavlja ta donacija. Na ogled bo na voljo med 24. avgustom in 6. oktobrom.

UGM-ova zbirka je do donacije vsebovala zgolj nekaj kipov Vojka Štuheca iz ciklov Fitoliti in Figura, zaradi česar donacija predstavlja pomembno dopolnitev tako umetnikovega opusa kot tudi kiparske zbirke mariborske galerije. Kiparjevi dedinji sta UGM-u podarili namreč kar 33 skulptur, dva kiparska osnutka ter 150 risb, skic in osnutkov na papirju, so sporočili iz galerije.

Za osvoboditev kiparske forme
Izbor del, ki je na ogled na razstavi, predstavlja značilne faze kiparjevega opusa, pri čemer opozori na povezavo med skulpturo in risbo ter pokaže raznolikost njegovih kiparskih pristopov. Razstava je tudi priložnost za predstavitev njegovih doslej neznanih stvaritev, kot je na primer Mobile iz leta 1974.

“S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru,” je poudarila kustosinja razstave Andreja Borin. “Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva 70. in 80. let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti. V zavest javnosti in stroke se je zapisal predvsem kot kipar mehkih, zaobljenih skulptur, ki so v njegovem opusu predstavljale večino,” je še zapisala.

V Mali Nedelji leta 1946 rojeni Vojko Štuhec je študiral pri profesorjih Borisu Kalinu, Dragu Tršarju in Slavku Tihcu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1972. Dve leti kasneje se je ustalil v Mariboru in je kot likovni pedagog poučeval na več srednjih šolah. Od leta 1987 je deloval kot svobodni umetnik. Bil je aktiven član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Njegova dela so bila na ogled na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah.

Kiparjeve javne plastike po vsej državi
Štuhec je s svojimi plastikami pustil velik pečat tudi v javnem prostoru. V Mariboru stojita dve njegovi javni plastiki: fontana v mestnem parku (1980) in reliefna skulptura v podvozu pod železniškim mostom na Meljski cesti (1984). Posamezne javne plastike je ustvaril tudi v Štanjelu na Krasu (1968), v študentskem naselju v Ljubljani (1970), v Vidmu ob Ščavnici (1972), Ribnici na Pohorju (1980), Rušah (1980) in v Radljah ob Dravi (1993). Kot scenograf je s Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor sodeloval pri predstavah Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen in Figarova svatba. Leta 1997 so v UGM-u pripravili pregledno razstavo njegovih del. Umrl je leta 2018 v Mariboru.

Vizualni svet Alje Horvat črpa predvsem iz vzorcev, ki jih najde v naravi – to so stilizirane oblike zelenja in cvetlic, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. Razstava v UGM Šopu bo na ogled od danes do 13. oktobra.

Ilustratorka in grafična oblikovalka je s svojimi idiličnimi pogledi v z vzorci interierje sobe opozorila že pred časom. Leta 2020 se je uvrstila na Forbesov seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, ki so stari manj kot 30 let. Aljo Horvat, ki svoje podobe prenaša tudi na različne oblikovalske izdelke, navdihujejo 60. in 70. leta 20. stoletja, vzorci tistega časa, narava in muzeji.

“V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen,” je v obrazstavnem besedilu zapisala kustosinja razstave Brigita Strnad.

Alja Horvat se je rodila leta 1996 v Mariboru. Večinoma ustvarja z grafično tablico Wacom Intous, obožuje pa tudi tradicionalno slikanje z oljem. Leta 2020 je sodelovala v Forbsovem izboru 30 pod 30 Umetnost & kultura, leta 2019 pa je prejela tudi nagrado Elle Style Fashion za mlade talente. Sodeluje s podjetji, kot so Barcaffe, Vichy, Renault, Urban Outfitters, Anthropologie, Disney idr.