Connect with us

RAZSTAVA

Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja

Objavljeno

dne

Vizualni svet Alje Horvat črpa predvsem iz vzorcev, ki jih najde v naravi – to so stilizirane oblike zelenja in cvetlic, ki dajejo občutek, da sta med njimi lahni vetrič in mehka, presevajoča svetloba. Razstava v UGM Šopu bo na ogled od danes do 13. oktobra.

Ilustratorka in grafična oblikovalka je s svojimi idiličnimi pogledi v z vzorci interierje sobe opozorila že pred časom. Leta 2020 se je uvrstila na Forbesov seznam 30 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov, ki so stari manj kot 30 let. Aljo Horvat, ki svoje podobe prenaša tudi na različne oblikovalske izdelke, navdihujejo 60. in 70. leta 20. stoletja, vzorci tistega časa, narava in muzeji.

Alja Horvat, Jagodno polje, 2024, digitalna risba, 297 x 420 mm. Foto: Z dovoljenjem umetnice

“V njenih zunanjih ali notranjih prostorih pogosto stojijo, sedijo ali so zleknjene ženske. Ustvarja podobe različnih žensk, svetlolasih in temnolasih, temnopoltih in svetlopoltih, ter z njimi nevsiljivo spregovori o drugačnosti. Ženska je v sliki sama, v družbi drugih žensk, v paru z moškim, pogosto je z njo žival. V roki lahko poleg lončnice drži tudi knjigo ali mobilni telefon. V idiličnem okolju narave, vrtov ali v razkošnih sobanah s tapetami ali pregrinjali s cvetličnimi vzorci se zdi zazrta v svoj notranji svet in vprašamo se, ali je ta svet odsev zunanjega sveta ali pa je morda povsem drugačen,” je v obrazstavnem besedilu zapisala kustosinja razstave Brigita Strnad.

Alja Horvat se je rodila leta 1996 v Mariboru. Večinoma ustvarja z grafično tablico Wacom Intous, obožuje pa tudi tradicionalno slikanje z oljem. Leta 2020 je sodelovala v Forbsovem izboru 30 pod 30 Umetnost & kultura, leta 2019 pa je prejela tudi nagrado Elle Style Fashion za mlade talente. Sodeluje s podjetji, kot so Barcaffe, Vichy, Renault, Urban Outfitters, Anthropologie, Disney idr.

RAZSTAVA

Sijoče nevidno mesto: razstava umetniškega kolektiva Nonument Group in arhitektke Eve Sušnik

Objavljeno

dne

V Novi Gorici bo prihodnjega pol leta na ogled arhitekturna razstava Sijoče nevidno mesto, ki skozi petnajst nikoli uresničenih projektov Edvarda Ravnikarja osvetljuje urbanistični razvoj mesta vrtnic ter razkriva vpliv politike na prostorsko načrtovanje. Med razstavljenimi vizijami so tudi danes že skoraj legendarni Hotel Argonavti, plesišče Hotela Park, picerija Triglav ter nikoli dokončan niz stanovanjskih blokov ob Magistrali.

Razstavo organizira umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group v sodelovanju z arhitektko Evo Sušnik, postavitev pa raziskuje, kako bi lahko Nova Gorica izgledala danes, če bi bile Ravnikarjeve ideje uresničene. Predstavlja tako arhitekturne zasnove kot urbane vizije, ki so ostale le na papirju – zaradi političnih sprememb, institucionalnih zastojev ali preprosto pomanjkanja posluha za celostno urbano načrtovanje.

»Načrt Edvarda Ravnikarja za Novo Gorico je nastal v trenutku tektonskih političnih in ideoloških premikov, ko je meja zarezala v urbano in kulturno tkivo Goriške. Mesto ni bilo zamišljeno kot kopija zahodnega modernizma ali vzhodnega socialističnega modela, temveč kot edinstven poskus oblikovanja humane in odprte urbane strukture, ki bi presegala meje,« so zapisali ob odprtju razstave.

Skupina Nonument Group, ki jo sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec, v Novi Gorici prvič ni raziskovala le enega objekta, ampak mesto kot celoto. Na fotografiji je kompleks Argonavti, osišče številnih polemik okoli razvoja mesta. Foto: Nonument Group/Leo Caharija

Na dolgi opečnati razstavni mizi so predstavljeni arhivski materiali petnajstih izbranih lokacij – projektov, ki nikoli niso ugledali luči sveta ali pa so bili pozneje porušeni, predelani ali pozabljeni. Obiskovalci lahko prisluhnejo tudi pripovedim arhitektov, snovalcev in poznavalcev, ki skozi osebne spomine in refleksije odpirajo pogled v neuresničeno prihodnost mesta.

»Razstava mapira sijajne, a danes nevidne točke Nove Gorice – od betonske sončne ure umetniške skupine OHO do načrtov za pokrito mestno tržnico. Gre za praznine, ki mestu dajejo dvojno identiteto: med utopičnim idealom in večnim gradbiščem. Prav v tem napetostnem prostoru Nova Gorica ohranja kal vizionarskega mesta,« je poudaril Martin Bricelj Baraga, direktor MoTA – Muzeja tranzitornih umetnosti in član Nonument Group.

Razstava ne prikazuje le arhitekture, temveč tudi dinamiko odločanja, odločevalskih zastojev in ideoloških usmeritev, ki so zaznamovale razvoj mesta. Po besedah arhitektke Eve Sušnik bi morali biti arhivirani projekti obvezno izhodišče za snovanje novih. »Denimo, za mestno tržnico smo našli vsaj štiri obstoječe projekte, ki bi jih bilo smiselno preučiti pred načrtovanjem nove. To bi omogočilo bolj premišljeno, trajnostno in strokovno podprto odločanje.«

Pogled na Kidričevo ulico, 1968. “Lahko bi rekli, da je Magistrala izgubljena priložnost, ampak lahko je predvsem zelo velika priložnost za mesto, za njegov razvoj. Tudi pri Magistrali Ravnikar leta 1968 ne predvidi, da bi bilo treba realizirati njegovih šest manjkajočih blokov na severu iz leta 1948. Predvidi pa novo, podobno strukturo, ki bi opravljala isto funkcijo. Seveda v drugih arhitekturnih konceptih in oblikah, odnos do Magistrale, nosilne ulice v mestu, pa je isti.” – Simon Kerševan, arhitekt, 2024. Foto: Nonument Group/Goriški muzej

Sijoče nevidno mesto je tako več kot le razstava – je arhitekturna meditacija o tem, kaj pomeni vizija prostora, kako se ideje izgubljajo v birokraciji in kako je arhitektura pogosto nevidna ne zato, ker ni bila dovolj dobra, temveč ker je ostala brez politične volje, ki bi ji dala prostor v resničnem svetu.

Križišče Vojkove ceste in Kidričeve ulice s precej drugačno mestno veduto v ozadju. Fotografija je bila posneta na eni izmed motorističnih dirk v organizaciji AMD-ja Nova Gorica. “Iz Magistrale naj bi postopoma naredili ulico. Takratna magistrala je bila prazen prostor. Nekateri so trdili, da je takšna, da bi lahko na njej pristajali MiGi, če bi bila nuja.” – Vinko Torkar, arhitekt, 2024. Foto: Nonument Group/AMD Nova Gorica
Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Telesa pokrajin: razstava Zorana Mušiča na gradu Štanjel v okviru EPK!

Objavljeno

dne

Na gradu Štanjel danes po večkratnem prestavljanju vendarle odpirajo prvo od treh razstav na temo dela in življenja velikega primorskega slikarja Zorana Mušiča z naslovom Mušič – telesa pokrajin. Naslednjo razstavo, Mušič – pokrajine teles, naj bi odprli na gradu Dobrovo 14. maja, v Pokrajinskih muzejih v Gorici pa odpirajo razstavo Zü​riška soba 25. maja, na dan obletnice Mušičeve smrti.

Na prvi razstavi na gradu Štanjel je razstavljenih okoli trideset oljnih platen, ki so jih posodili iz muzejev in zbirk, tudi zasebnih. Kustosinja razstave dr. Nelida Nemec se je odločila, da v preddverju gradu postavi Mušičeva dela iz mariborskega in ljubljanskega obdobja, v preostalih treh sobah prvega nadstropja pa je izpostavila dela iz njegovih znamenitih ciklov, kot so KonjičkiDalmatinski motiviKamnita pokrajinaSienska pokrajinaUmbrijska pokrajinaNismo poslednjiVegetativni motiv, ki so nastali med letoma 1947 in 1974. Grad Štanjel je poseben v tem, da bedi tudi nad zapuščino likovnega umetnika Lojzeta Spacala. Zato je kustosinja oba ustvarjalca postavila tudi v dialog.

Dr. Stojan Pelko, programski vodja evropske prestolnice kulture 2025, in dr. Nelida Nemec, kustosinja razstav o Zoranu Mušiču Foto: Jernej Humar

»Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinsko izpričanim avtorskim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v umetniška gibanja ter smeri povojnega modernizma in zgodnjega postmodernizma. V teh velikih epohah je bil samohodec, prepoznaven in prepoznan kot individualen primer,« je povedala kustosinja. »Z razstavo pa se na svojstven način vrača v kraje, ki jih je imel rad od svojega otroštva ter so v njegovem življenju in delu pustili močne sledi.«

Programski vodja GO! 2025 dr. Stojan Pelko je pred odprtjem razstave dejal, da je Mušič poleg arhitekta Edvarda Ravnikarja in psihiatra Franca Basaglie tista simbolna figura, zaradi katere se mora Evropa zazreti v goriško regijo, da bi bolje razumela 20. stoletje. »To ni bila le regija svetovne morije, ampak je danes tudi kraj spomina in zgleda, kako je mogoče z umetniškim pričevanjem preseči grozo, z vizijo graditi novo in s pogumom razbijati okove starega.«

»Zame človeštvo ni nič boljše kot včeraj. Priče smo istemu trpljenju. Tudi v teh slikah se vračam k nečemu, kar je vedno prisotno in nesprejemljivo, kot kraška zemlja, ki je komaj živa, a vendar obstaja, vedno enaka, ne glede na letni čas. Nismo zadnji. Ni samo Dachau.« (Zoran Mušič)

Koordinator projekta pri GO! 2025 Primož Nemec je dodal, da bo razstava na ogled do 6. septembra 2025, potem pa jo bodo transformirali z grafikami iz cikla Nismo poslednji – gre za del zbirke z gradu Dobrovo, kar si bo mogoče ogledati še do januarja. Drugi del iz te zbirke naj bi bil, kot že rečeno, od 14. maja na razstavi na gradu Dobrovo. 

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Kolektiv Sreda v sredo – v iskanju preporoda globokega tiska v Sloveniji

Objavljeno

dne

Renesansa globokega tiska pri nas: kolektiv Sreda v sredo z razstavo v Mali galeriji Banke Slovenije

V Mali galeriji Banke Slovenije se s svojo prvo samostojno razstavo, naslovljeno Renesansa globokega tiska pri nas, predstavlja kolektiv Sreda v sredo, ki je v začetku lanskega leta prejel nagrado občinstva na 35. Grafičnem bienalu v Ljubljani.

Razstava, pod katero se podpisujejo Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs, prinaša izbor grafičnih odtisov, ustvarjenih z doslej največjimi formati matric. Ob tem je v kratkem videu podrobneje predstavljena tudi tehnika globokega tiska.

Kolektiv Sreda v sredo: Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs.

Potencial tiska kot sodobne umetniške discipline

Grafične plošče, razstavljene v galeriji, ponujajo vpogled v zakulisje grafičnega procesa. Kolektiv tako opozarja na pomen ohranjanja in posodabljanja grafičnih praks ter izpostavlja tisk kot pomembno sodobno umetniško disciplino, je zapisala kuratorka razstave Hana Čeferin.

Osrednje poslanstvo kolektiva Sreda v sredo, ustanovljenega leta 2019, je vnovična popularizacija grafike kot samostojnega umetniškega izraza, s posebnim poudarkom na globokem tisku. Ta tradicionalna in zahtevna tehnika vključuje postopke, kot so jedkanica, suha igla, akvatinta in vernis mou. Po mnenju avtorjev je tehnika v sodobni umetnosti vse redkeje prisotna, zato jo zavestno ohranjajo in povezujejo z mediji, kot so fotografija, ilustracija, grafiti in tipografija.

Skupni atelje kot odgovor na pomanjkanje produkcijskih prostorov

Ustvarjanje kolektiva temelji na delu v skupnem ateljeju, ki se je vzpostavil kot odgovor na pomanjkanje produkcijskih prostorov, s katerim se srečujejo številni umetniki. Hkrati je nastanek ateljeja spodbudila tudi želja po izmenjavi idej, tehničnih znanj in likovnih pristopov, v katerih se prepletajo individualne avtorsko prepoznavne poteze in skupna ustvarjalna vizija.

Artnak, Cerjak in Flajs izhajajo iz različnih umetniških ozadij, povezuje pa jih skupni jezik grafike ter želja po njenem nadaljnjem razvoju. Delujejo po načelu »naredi si sam«, kar pomeni nenehno raziskovanje novih možnosti in rešitev, hkrati pa jim omogoča ustvarjalno svobodo. Skozi razstave, umetniške intervencije in delavnice si prizadevajo približati grafične tehnike širši javnosti.

Ob razstavi tudi delavnica

Javno vodstvo po razstavi Renesansa globokega tiska pri nas v družbi umetnikov ter ogled njihovega ateljeja bo potekalo 29. aprila. 5. in 6. maja pa bo na voljo brezplačna dvodnevna delavnica, namenjena ustvarjanju v tehniki vernis mou. Udeleženci bodo s svinčniki risali na cinkove plošče, jih jedkali in nato odtisnili.

Dolga tradicija grafike v Sloveniji

Grafika ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Umetniki so se ji začeli posvečati že na prelomu 20. stoletja, njen razcvet pa je zaznamovala ustanovitev Grafičnega bienala v Ljubljani leta 1955. Po letu 1991 je zanimanje zanjo – kljub dolgoletni priljubljenosti v galerijah in na umetniškem trgu – nekoliko upadlo.

Razstava bo na ogled v Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) od 24. aprila do 17. maja.

Leta 2019 ustanovljeni kolektiv Sreda v sredo sestavljajo Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs. Foto: Sreda v sredo

Nadaljuj z branjem
TURIZEM1 dan nazaj

Tudi Kope se oblikujejo v celoletno turistično destinacijo

V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski...

ZAKONODAJA2 dneva nazaj

Odločba gradbene inšpekcije na Hrvaškem pretresa kamping industrijo

So mobilne hišice res gradbeni objekti?Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v...

Dizajn5 dni nazaj

Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala

Domači oblikovalci prejeli srebrno Evropsko oblikovalsko nagrado S podelitvijo Evropskih oblikovalskih nagrad v Grand hotelu Union so organizatorji včeraj sklenili...

GRADNJA7 dni nazaj

Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših...

DOGODKI1 teden nazaj

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske...

GRADNJA1 teden nazaj

JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot...

Uncategorized1 teden nazaj

Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost

V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Trije novi razpisi za zeleni prehod – tudi za samostojne hranilnike

V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.