Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sodelovanju z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom in vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim načelnikom upravnih enot pojasnil, da je z Ministrstvom za okolje in prostor v sodelovanju z ministrico mag. Polono Rifelj uskladil enotno prakso postopanja pri vključevanju stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. In sicer tako, da se 2. odstavek, druga alineja 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma, zato se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatsko vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke se jih ne bo vabilo (le izjemoma), če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba v postopku priznana le izjemoma.

Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj naj bi se po napovedi ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza skrajšali na največ 60 dni. Kot je pojasnil, naj bi k temu prispevalo obvezno navodilo načelnikom upravnih enot o vključevanju stranskih udeležencev. Sosedje mejaši naj v postopkih ne bi več sodelovali samodejno, temveč bi morali izkazati možnost posega v svoje pravice ali pravne koristi. Napovedana je tudi strožja presoja interesa okoljskih nevladnih organizacij. Minister ob tem obljublja, da bodo v enem letu odpravili nakopičene zaostanke.

Napoved sprememb pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sledila sestanku ministra Francija Matoza z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Skrajšanje novih postopkov na največ 60 dni naj bi po njegovem dosegli že v okviru veljavne zakonodaje.

Matoz namreč meni, da zakona ni treba spreminjati. Ključ vidi v razlagi 48. člena Gradbenega zakona, ki jo sam označuje za pravilno in na kateri temelji navodilo upravnim enotam.

»Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj,« je povedal.

V ospredju njegove razlage je položaj sosedov mejašev. Po ministrovih besedah zakon dopušča njihovo sodelovanje kot stranskih udeležencev, ne določa pa, da jih je treba v vsak postopek vključiti samodejno.

Z ministrico za okolje in prostor sta zato načelnikom izdala obvezno navodilo, naj mejašev v prihodnje ne vabijo več avtomatično. Kot pojasnjuje Matoz, bodo sodelovali izjemoma, kadar bo ugotovljeno, da bi načrtovana gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.

»Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke,« je dejal.

Za odpravo zaostankov minister napoveduje eno leto

Večletno odločanje po ministrovi oceni nima posledic zgolj za časovni potek gradnje. Dolgotrajne postopke opisuje tudi kot »gojišče morebitne korupcije«, saj naj bi čakanje ljudi spodbujalo k iskanju nedovoljenih poti do hitrejše pridobitve dovoljenja.

»Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal.

Načelniki upravnih enot so navodilo po njegovih navedbah sprejeli, izvajanje pa namerava spremljati in nadzirati sam. Poleg hitrejšega reševanja novih vlog napoveduje tudi odpravo vseh doslej nastalih zaostankov. Prepričan je, da bodo upravne enote to dosegle v enem letu.

Sosedje naj bi pravni interes izkazovali z dejstvi in dokazi

Dosedanjo prakso vključevanja mejašev Matoz ocenjuje kritično. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno, ob tem pa sprožajo tudi upravne spore.

Takšno podaljševanje postopkov po ministrovi oceni finančno obremenjuje investitorje. Za posameznike, ki hišo gradijo za lastno bivanje, lahko pomeni, da se vselitev v njihov dom odmakne za več let.

Po ministrovih napovedih bo moral vsakdo, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dejstva in dokaze o vplivu nameravane gradnje na svojo nepremičnino. Matoz je pričakovano presojo ponazoril z besedami: »Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled,« in dodal, da so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni, kadar prostorski akt gradnjo dopušča, projekt pa je z njim skladen.

Okoljske organizacije pred strožjo presojo interesa

Napovedana obravnava stranskih udeležencev odpira tudi vprašanje vloge okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko oslabilo okoljski nadzor, zlasti pri večjih infrastrukturnih projektih.

Minister odgovarja, da bodo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu tega ohranile, hkrati pa napoveduje strožjo presojo njihovega interesa za sodelovanje.

Hitrejše pridobivanje dovoljenj želi zagotoviti tako posameznikom, ki rešujejo lastno stanovanjsko vprašanje, kot investitorjem, ki gradijo za trg. Pri tem se sklicuje na koalicijsko pogodbo in v njej predvideno odpravljanje birokratskih ovir. Dolžino upravnih postopkov povezuje tudi s stanovanjskimi cenami, saj se po njegovih besedah posledice dolgotrajnega odločanja na koncu odrazijo v cenah stanovanj.

Daljši poslovni čas za dostopnejše upravne storitve

Ob izdajanju gradbenih dovoljenj je Matoz predstavil še načrtovano podaljšanje poslovnega časa upravnih enot. Predlogu nasprotuje sindikat, ki opozarja na pomanjkljivo analitično podlago za takšno spremembo.

Po oceni sindikalne strani niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice predloga. Prav tako naj ne bi bil ustrezno presojen njegov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja upravnih enot.

Matoz na očitke odgovarja, da »nekih strašnih analiz ne potrebujemo«. »Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo,« je dejal.

Potrebo po spremembi utemeljuje z dostopnostjo storitev: ljudem naj bi omogočili opravljanje upravnih zadev tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, da jim pred uradi ne bi bilo treba čakati že zgodaj zjutraj.

Kot je minister pojasnil po usklajevanjih s sindikati, delovnega časa celotne upravne enote ne nameravajo premakniti. Predvidena sprememba naj bi se nanašala predvsem na podaljšanje poslovnega časa za uporabnike.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.

Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste

Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.

Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.

Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev

Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.

Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.

Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja

Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.

Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.

Spoštovane stranke,

v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju

Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:

Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.

Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti. 

Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.

Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko. 

Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.

Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.

O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi.  V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.

Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.

V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.