Ministrstvo za kulturo znova išče izvajalca za prenovo gradu Turjak. Ponovitev razpisa vzbuja skrb zaradi potencialnih nadaljnjih zamud, zaradi katerih bi moralo ministrstvo vrniti 10 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ministrstvo za kulturo bo znova iskalo izvajalca za prenovo gradu Turjak, saj je prvotno izbrano podjetje Lesnina MG oprema izpadlo zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Za obnovo gradu z okolico, ki vključuje rekonstrukcijo in rušenje objektov ter ureditev parka, so na ministrstvu pridobili skoraj 10 milijonov evrov iz evropske blagajne v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Čeprav ministrstvo zagotavlja, da dela potekajo v skladu s časovnico, so v Velikih Laščah zaskrbljeni, saj bi v primeru nadaljnjih zamud pri izvedbi morali vrniti evropski denar.

Ministrstvo ponovno naročilo za prenovo gradu
“Do konca šestega meseca 2026 mora biti grad obnovljen in predan v upravljanje, če ne, se ta evropska sredstva žal vrnejo,” je bil za TV Slovenija jasen župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar, ki je razočaran zaradi ponovitve razpisa. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso zaskrbljeni. “Razpis je bil zaradi pritožbe po reviziji ponovljen, ampak dela potekajo v skladu s časovnico in mislim, da bodo pravočasno tudi končana,” odgovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Na gradu vrata zaprl tudi gostinski lokal
V tem tednu pa je zaprl vrata tudi gostinski lokal na gradu Turjak, ki je v delu gradu, ki je sicer že obnovljen. Kot pojasnjuje ministrica, so se gostinci morali umakniti zaradi načrtovane obnove. “Najemnik je želel še sodelovati tudi v času gradnje za prihodnji dve leti, vendar nikakor niso našli skupnega jezika. Bil je objavljen razpis, na katerega se pa sedanji najemnik žal ni prijavil,” je pojasnil župan.

Grad Turjak po delih obnavljajo že vse od osamosvojitve, v prihodnjih dveh letih pa naj bi prenovili še zadnji del. Obnoviti nameravajo stolp gradu, okoliška poslopja in del, ki bo namenjen turističnim nastanitvam. Po obnovi naj bi bil grad namenjen predvsem turizmu, saj v njem načrtujejo poleg gostišča tudi turistične sobe. Del prostorov bo namenjen muzeju o zgodovini gradu, katerega začetki segajo v drugo polovico 11. stoletja.

Dokončnega dogovora o tem, kdo bo upravljal grad, ko bo obnova končana, sicer še ni. Grad, ki je trenutno v lasti države, naj bi po dokončni obnovi dali v upravljanje Javnemu zavodu Trubarjevi kraji.

V indijski prestolnici New Delhi se zaključuje 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči so dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, obravnavali pa so tudi 56 ogroženih znamenitosti.

Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.

Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z “izjemno univerzalno vrednostjo“, so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.

Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.

“Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje,” navajajo pri Unescu. “To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju.”

Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. “Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja,” so zapisali predstavniki odbora.

Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. “Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji.”

“Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki.”

Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni “odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov“, so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.

Seznam svetovne dediščine “ne sme biti razlog za strah”
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. “Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb,” je zapisala Azoulay.

Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška, prvi, star 73 let, drugi pa 21, pripadata podnebni aktivistični skupini Just Stop Oil.

Po pričevanju očividcev in na podlagi videposnetkov, ki so prišli v javnost, sta aktivista, identificirana kot 73-letni Rajan Naidu in 21-letni Niamh Lynch, z vedri pristopila k prazgodovinski strukturi in začela škropiti z oranžno barvo.

Z barvo naj bi poškropila več megalitov iz obdobja poznega neolitika, zatem pa naj bi eden od protestnikov sedel na travo, drugega pa je onemogočil tamkajšnji obiskovalec.

Zahteva po prenehanju črpanja in sežiganje nafte, plina in premoga
Skupina Just Stop Oil je sporočila, da je barva izdelana iz koruzne moke in naj bi se kmalu sprala z dežjem. Namen akcije pa je bil, kot so zapisali v sporočilu za javnost, od prihodnje britanske vlade (julija imajo na Otoku parlamentarne volitve) zahtevati, da z drugimi vladami sprejme sporazum o prenehanju črpanja in sežiganja nafte, plina in premoga do leta 2030. V nasprotnem primeru bo prišlo do milijonskih žrtev, opozarjajo aktivisti. “Moramo stopiti skupaj, da bi branili človeštvo, ali pa tvegamo vse,” so zapisali.

Tik pred praznovanjem poletnega solsticija
Aktivista sta arheološke ostaline z barvo poškropila dan pred praznovanjem poletnega solsticija, ki se ga pri Stonehengeu tradicionalno vsako leto udeleži več tisoč ljudi.

Z več akcijami nad kulturno dediščino
Podnebna aktivistična skupina Just Stop Oil je v zadnjih letih izvedla več podobnih akcij, v katerih je z večinoma reverzibilnimi posegi na kulturno dediščino (predvsem je šlo za umetnine v galerijah in muzejih) opozarjala na podnebno krizo. Umetniška dela izbira zato, da odpre vprašanje o tem, kakšno vlogo bo imela umetnost v človekovem življenju, če ne bo osnovnih možnosti za preživetje.

Tudi sicer je Stonehenge ena od najbolje obiskanih znamenitosti v državi in umeščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheologom ostaja še v marsičem uganka. Kljub nenehnim študijam in analizam strokovnjaki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju.

Že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike.