Connect with us

Slovenija

Mariborski park zaradi vandalov ostal brez večje bronaste fontane

Objavljeno

dne

Iz mariborskega Mestnega parka so tatovi ukradli večjo bronasto fontano Fitoliti, delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca. Na Policijski upravi Maribor so potrdili, da preiskujejo prijavo velike tatvine.

“Gre za nedopustno kaznivo dejanje in nespoštovanje kulturne dediščine Maribora,” poudarjajo na Mestni občini Maribor. Po ocenah policistov se je kraja zgodila v času od ponedeljka popoldne do torka zjutraj. Po tatvini je na mestu le še betonski bazenček, sredi katerega je stala.

Kot so v sredo zapisali na družbenem omrežju Facebook, je bil dogodek prijavljen policiji, “ki je že opravila poizvedovanja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ponoči nekdo skulpturo naložil na kamion in odpeljal”.

Policisti so bili o tatvini obveščeni v torek opoldne. Za zdaj lahko na mariborski policijski upravi povedo le to, da je bila fontana “odtujena na za zdaj še neugotovljen način z ograjenega gradbišča”. “Zaradi specifičnosti odtujenega predmeta v tem trenutku še ni mogoče določiti višine materialne škode,” so navedli.

Dodali so, da bodo nadaljevali z zbiranjem obvestil in izvajanjem drugih ukrepov za preverjanje okoliščin suma kaznivega dejanja velike tatvine, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora.

Fontano je Štuhec izdelal leta 1980. Foto: Rok Omahen

“Najbolj banalni vandalizem”
Direktorica UGM Breda Kolar Sluga je ogorčena. “Gre za najbolj banalni vandalizem, saj očitno gre za krajo z namenom prodaje brona in osebno okoriščanje. Težko si predstavljam, komu je kaj takega sploh lahko padlo na pamet. Zato tudi pozivam vse, ki kaj vedo, da se odzovejo in da ustavimo prodajo in uničenje te pomembne skulpture. Hkrati tudi upam, da bodo storilci tokrat primerno kaznovani,” je povedala.

Izkoristili nepreglednost gradbišča
Območje, kjer se je nahajala fontana, je v zadnjem letu gradbišče. Občina namreč prenavlja celotno promenado Mestnega parka od Maistrove ulice do Treh ribnikov.

Okoli 800 kilogramov težko kiparsko delo iz leta 1980, visoko nekaj več kot meter in pol, je narejeno iz brona in granodiorida. Edina fontana v mariborskem Mestnem parku predstavlja fitolite, ki so po navedbah Umetnostne galerije Maribor (UGM) prepoznavni motiv kiparja Vojka Štuheca. “Skovanka iz grških besed ‘phyton’ in ‘lithos’ označuje okamnelo rastlino, prarastlino, ki v simbolnem pomenu združuje minljivost rastline in trajnost kamna,” so zapisali v galeriji.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Direktor Narodnega muzeja Pavel Car odstopil, Policija začela s preiskavo sporne razstave

Objavljeno

dne

Policija je začela s preiskavo sporne razstave Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, zaradi katere je v četrtek odstopil direktor ustanove Pavel Car. Obstaja sum, da so dela svetovno znanih umetnikov, ki bi jih morali razstaviti, ponarejena.

Kot so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana, so pričeli izvajati aktivnosti za preveritev navedb, tudi prek drugih pristojnih institucij. V skladu z ugotovitvami bodo nato izvedli nadaljnje postopke, so še pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

V Narodnem muzeju Slovenije so povedali, da dokler poteka predkazenski postopek, ne morejo in ne smejo komentirati zadeve, na ministrstvu na kulturo pa so pojasnili, da zaenkrat dodatnih informacij nimajo.

Na ministrstvu so v sredo, ko so v Narodnem muzeju Slovenije tik pred napovedanim odprtjem razstave to odpovedali, napovedali, da bodo preučili okoliščine, ministrica Asta Vrečko pa je v četrtkovi izjavi za medije povedala, da se s policije nanjo ni še “nihče obrnil”.

V Narodnem muzeju Slovenije bi morali v sredo odpreti razstavo, ki ni bila v programu muzeja, obljubljala pa je vrhunska svetovna imena slikarstva: Pabla Picassa, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Miroja, Josepha Williama Turnerja, Edvarda Muncha, Kazimirja Maleviča, Marca Chagalla in druge.

Kazimir Malevič, V gostilni, olje na platnu. Foto: Narodni muzej Slovenije

Ker se je pojavil dvom o avtentičnosti del oz. njihovih certifikatov in se je glede tega vnela burna javna razprava, na ministrstvu pa so prejeli tudi več zaskrbljenih pisem, so v muzeju odprtje razstave po sestanku direktorja muzeja na ministrstvu odpovedali.

Direktor “naivno” zaupal v avtentičnost
Direktor Narodnega muzeja Pavel Car je podal svoj odstop. Kot je dejal, je bil pri pripravi razstave “Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac” naiven in je zaupal napačni osebi, a da prevzema objektivno odgovornost kot vodja muzeja.

Za razstavo so se, kot je tedaj pojasnil, odločili šele pred nekaj tedni, ko so ob prenovi muzeja so ugotovili, da imajo še nekaj prostih razstavnih prostorov, ki so jih želeli napolniti z omenjeno gostujočo razstavo.

“Ob burnem odzivu splošne, strokovne in medijske javnosti ob napovedi razstave Popotovanja sem tudi sam sprevidel kar nekaj napak, med njimi tudi to, da sem vodenje razstavnega projekta zaupal napačni osebi. V ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in nimam nobenih posebnih interesov, le naivno sem želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudimo izjemno zanimivo razstavo,” je dejal v odstopni izjavi in dodal, da je kot direktor muzeja objektivno odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, kar iskreno obžaluje. “Z namenom, da se ohrani ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, z današnjim dnem nepreklicno odstopam s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija. S tem pa zastor pada.”

Kot je Pavel Car dejal v odstopni izjavi, je ob nastopu mandata svojo vlogo videl v omogočanju čim boljših delovnih razmer strokovnjakom in zagotavljanju potrebnih sredstev. Po njegovih besedah je vsebinsko vodenje muzejskih in strokovnih projektov zaupal muzejskim strokovnjakom in po njegovi oceni so praznovanje 200-letnice izvedli odlično.

Pavel Car je včeraj sporočil, da nepriklicno odstopa kot direktor Narodnega muzeja. V svoji odstopni izjavi zatrdil, da v ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in da ni imel nobenih posebnih interesov, “le naivno je želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudijo izjemno zanimivo razstavo”. Foto: BoBo

O razstavi naj bi odločala direktor muzeja Car in pa koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce in medalje. Kustosi, ki se ukvarjajo s področjem umetnosti, o pripravi razstave niso bili obveščeni; zanjo so izvedeli šele, ko so bila v ponedeljek razposlana vabila.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko: Poskrbeli bomo za neokrnjen ugled muzeja
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je že sprejela Carjev odstop in njegovo odločitev spoštuje. V najkrajšem času bodo sprožili postopke za iskanje nadomestnega vodstva, hkrati pa bodo poskrbeli za to, da bo “muzej voden dobro, kvalitetno, in kot je napovedal predsednik vlade, bomo iskali samo strokovne kadre. Narodni muzej je najstarejša muzejska institucija v Sloveniji, poskrbeli bomo za to, da bo njen ugled neokrnjen.”

Zagotovila je tudi, da bodo skupaj s prihodnjim vodstvom opravili pregled dela muzeja in proučili postopke, kako je do situacije v zvezi s to razstavo prišlo. Ministrici še ni znano, ali se bo v dogajanje vpletla policija. Na ministrstvu policije še ni bilo, je povedala.

Kulturna ministrica Asta Vrečko. Foto: BoBo

Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke
V Narodnem muzeju je bilo odprtje razstave napovedano za sredo, a so jo zaradi tehnično-pravnih razlogov prestavili za nedoločen čas. Po mnenju stroke naj bi šlo za ponaredke, številni strokovnjaki so ob ogledu kataloga del izrazili dvom o avtentičnosti del umetnikov, direktor pa je v včerajšnji izjavi za javnost zatrdil, da je videl certifikate in da verjame v avtentičnost del.

Fotografija enega od del, ki bi jih razstavili v Narodnem muzeju. Avtorstvo je pripisano velikemu katalonskemu umetniku Juanu Miroju. Foto: Narodni muzej Slovenije

Na razstavi naj bi bilo na ogled 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, med njimi naj bi bila dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent van Gogh, Joan Miró, Edgar Degas, Henri Matisse, Kazimir Malevič, Marc Chagall, Joseph William Turner in Edvard Munch.

Po sredinem sestanku s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, na katerem so pregledali dokumentacijo, so na ministrstvu ugotovili, da strokovne komisije te razstave niso umestile v letni program in načrt muzeja, je včeraj povedala ministrica. “Projekt po oceni strokovnih komisij na ministrstvu najverjetneje ni dosegal standardov za umestitev v letni program muzeja. Te namreč odločajo na podlagi akta o ustanovitvi, strateških usmeritev muzeja, kakovosti predlaganih projektov in podobno. Za vse so nekako enaka objektivna merila,” je še pojasnila.

V sredo so napovedali, da bodo na ministrstvu še proučili in pogledali pogodbe ter nato morebiti nadalje ukrepali. Car je povedal, da se zavedajo, da bi morali nekatere postopke izpeljati drugače, a so želeli v poletnih časih v muzej pripeljati ljudi.

Po Carjevem mnenju v sredo je strokovna javnost prehitro presodila, “da gre za ponaredke, saj ni videla certifikatov”. Kot je poudaril, so vsa dela opremljena z njimi, bodisi z mednarodno ekspertizo ali pa provenienco, iz katere je razvidno, od kod delo prihaja, kdo ga je kupil in kje.

Za kako slabe ponaredke gre pri zbirki družine Boljkovac, je po besedah Braneta Koviča vidno že na reprodukcijah. Že tam se vidi, “da to niti slučajno ne morejo biti dela avtorjev, ki so navedeni kot njihovi ustvarjalci”, je dejal. Avtorstvo dela na fotografiji je pripisano Pablu Picassu. Foto: Narodni muzej Slovenije

Prevelika imena, da bi bila avtentičnost verjetna
Da gre za ponaredke, med drugim meni umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana in sodni izvedenec s področja likovne umetnosti Aleksander Bassin“Zadeva je škandalozna,” je prepričan tudi umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik Brane Kovič. Če bi šlo zares za dela teh avtorjev, bi bila po Kovičevi grobi oceni njihova vrednost približno milijarda evrov. “Že samo zavarovalnina, ki bi jo ob tem moral plačati Narodni muzej, bi nekajkrat presegla njihov letni proračun,” je pojasnil.

Nadaljuj z branjem

Slovenija

Slovenija se segreva bolj od globalnega povprečja

Objavljeno

dne

“Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja”, so pred dnevi opozorili strokovnjaki ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira GZS. Prav tako so enotni, da je treba pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. “Spremeniti se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba,” je dejala.

Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje.

Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020

Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi je Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja – ob zmernem ukrepanju – povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnološka preobrazba ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril še, da se proces tu ne sme ustaviti.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri čemer pa se po njegovem prepričanju ne soočamo s krizo tehnologij, temveč krizo zaupanja.

Poskrbeti moramo za lastne odpadke

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.

Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.

Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri čemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejši. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo, moramo z vidika odgovornega in etičnega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so še sporočili z GZS.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Objavljeno

dne

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.



V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.



Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

Strategiji prenove so avtorji dodali še strategijo ponovne uporabe ruševin, ki so nastale kot posledica prenove. Z ostanki opeke, betona, strešnikov in asfalta kot presežka pri posegu v stari objekt so zapolnili zunanje oporne zidove (gabione). Tako se zgodi reciklaža na stiku človekovega posega v naravo v upanju na vzpostavitev prepotrebnega novega odnosa.



»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zdaj je to prilagodljivo, 25 m² veliko stanovanje za mlad par (arhitekt in zdravnica). Lahko se spremeni v dnevno sobo, delovni prostor (studio), spalnico ali prostor za druženje in mini kino projekcije.



Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.



NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Poseben pečat preurejenemu hotelu daje oblikovan interier, ki je zasnovan kot moderna interpretacija notranjega prostora konjušnic.



Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Z rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice je Mestna občina Ljubljana izboljšala urbano okolje in še dodatno oživila širše mestno središče. Poleg tega je v prostoru odpravila fizično oviro, ki ovira mobilnost na tem delu Poljanskega nasipa in tako omogočila optimalno povezavo med mestnim središčem ter urbaniziranimi območji na vzhodu mesta.



Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Na arhitekturnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani bodo predstavljene vrednote Plečnikove dediščine v kontekstu vpisa arhitektovih del na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Opazovali bomo, kako je arhitekt oblikoval mesto po meri človeka in pri vsakem posegu upošteval in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne....

Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj

Združno do prve slovenske geotermalne elektrarne

V slogi je moč, pravijo. Dravske elektrarne Maribor, Petrol ter Nafta Lendava so zavihali rokave ter v bližnji prihodnosti napovedali...

E-Mobilnost1 teden nazaj

Začetek avtomobilske e-revolucije: oblikovalec Robert Lešnik v Sloveniji predstavil svoja izdelka – EQS in EQB

Vodja zunanjega oblikovanja vozil znamke Mercedes-benz Robert Lešnik je sodeloval pri slovenski premieri električnih modelov EQS in EQB, dogodek pa...

Gradbeništvo1 teden nazaj

Gradnja prvega pokritega olimpijskega bazena v Ljubljani je v polnem zamahu

Ljubljana bo končno dobila pokrit olimpijski bazen. Gradnja novega Športnega centra Ilirija s spremljajočo infrastrukturo bo predvidoma končana do oktobra...

Arhitektura2 tedna nazaj

Nova generacija slovenskih arhitektov se predstavlja v Berlinu

Deseterica sodobnih arhitektov oziroma arhitekturnih birojev iz Slovenije se predstavlja v Berlinu. Izbor za predstavitev na dogodku Nove prakse, nova...

Arhitektura2 tedna nazaj

Novo življenje na temeljih znamenite ubožnice: Zakaj propadajoče Cukrarne niso porušili?

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Pekarna Magdalenske mreže po jubilejnih 25 letih namerava tudi naprej delovati na istem prostoru

Mariborska organizacija “Pekarna Magdalenske mreže”, ki deluje na področju mladine, kulture in civilne družbe, te dni obhaja 25 let. “Gre...

DOGODKI2 tedna nazaj

Na Bledu bodo strokovno in kulinarično dva dni “raziskovali” vodo

Letošnji tradicionalni dogodek Blejski vodni festival bo potekal 16. in 17 junija v Vili Bled pod naslovom “Voda. Več kot samo voda.”...

DOGODKI3 tedni nazaj

Direktor Narodnega muzeja Pavel Car odstopil, Policija začela s preiskavo sporne razstave

Policija je začela s preiskavo sporne razstave Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, zaradi katere je v četrtek odstopil direktor ustanove...

Slovenija3 tedni nazaj

Mariborski park zaradi vandalov ostal brez večje bronaste fontane

Iz mariborskega Mestnega parka so tatovi ukradli večjo bronasto fontano Fitoliti, delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca. Na Policijski upravi Maribor...

POPULARNO