Gradnja ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina se odmika. Po besedah župana Jankovića se je zapletlo v dogovorih s projektanti, zaradi česar gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Minipleks bo predvidoma zaživel v letu 2026.

Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (MOL) na začetku leta napovedovali, da bi morda lahko gradnjo ljubljanskega minipleksa v podhodu Ajdovščina začeli že letos, ne bo tako. Kot je pojasnil župan Zoran Janković, se je zapletlo v dogovorih s projektanti iz biroja Arhitektura in Skupaj arhitekti, s katerimi ne najdejo skupnega jezika. “Bo, ko bo,” je dejal na novinarski konferenci.

Občina v čakanju na gradbeno dovoljenje
Po njegovih besedah je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja že vložena na upravno enoto, a je bila “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali“. Dodal je, da bo “trajalo še nekaj časa“, da bo projekt za izvedbo pripravljen. “S projektanti ne najdemo skupnega jezika in se pogovarjamo, kako sploh nadaljevati. Z njimi ali pa brez njih,” je pojasnil.

Janković ocenjuje projekt kot zelo dober na idejni ravni, sodelovanje s projektanti pa se je ustavilo na izvedbeni, zaradi česar pa po županovih zagotovilih ne bo nastala zamuda. Na novinarsko vprašanje o ocenjeni vrednosti projekta pa je odvrnil, da je še prezgodaj točno določiti ceno, veliko bo odvisno tudi od pogajanj. Februarja 2022 je bila ocenjena na 10,9 milijona evra, po poročanju Dela pa na občini vrednost projekta ocenjujejo na 13 milijonov evrov, iz mestnega proračuna pa je razvidno, da je ocenjen kar na 21,1 milijona evrov.

Minipleksa s petimi kinodvoranami in 500 sedeži še ne bo kmalu
“Projekt umestitve kinodvoran v podhod Ajdovščina je trenutno v fazi izvajanja izvedbene dokumentacije, kar je predpogoj za izvedbo razpisa za izbor izvajalca gradnje in začetek gradnje. Gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno. Projekt bo predvidoma uresničen v letih 2025 in 2026,” so potek projekta in njegovo novo časovnico predstavili v službi za razvojne projekte in investicije mestne uprave MOL-a.

Kot so še pojasnili v ljubljanski službi za razvojne projekte in investicije, izdelava projektne dokumentacije (PZI) še poteka. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila že vložena na upravno enoto, vendar je bil postopek ustavljen. Kot je povedal ljubljanski župan, je bila vloga “umaknjena, ker ni imela vseh elementov, ki smo jih s tem projektom zasledovali, in bo trajalo še nekaj časa, da bo PZI pripravljen”.

“Nimamo skupnega stališča o uporabnosti tega projekta, ki je idejno začrtan in se ga ne da povečevati in spreminjati. Ali ga naredimo takšnega, ki bo uporaben, ali pa ga ne bomo. Še vedno poteka pogovor, ali bodo sledili temu, kar je rekel recenzent, ali pa bomo zamenjali projektanta,” je dodal Janković.

V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina po besedah župana Jožeta Kaplerja dobiva povsem nov prostor za kulturno, društveno in druge dejavnosti. Vanj so preselili še knjižnico.

Po besedah župana je bil nov sodoben kulturni center potreben, ker je imela občina do zdaj za kulturne in družabne dogodke na razpolago le manjšo dvorano z 80 sedeži. “Zato je v vseh teh letih nekako rasla želja, da bi prišli do novih, večjih prostorov. V zadnjih 14 letih smo v to vložili vse sile in trud in danes lahko odpiramo nov center,” je dejal.

Za objekt, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe in škocjanske osnovne šole, so morali najprej odkupiti potrebna zemljišča, leta 2018 so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla leta 2022.

Več kot samo koncertna ali gledališka dvorana
Na skupno 700 kvadratnih metrih površine novega centra so po besedah župana večja dvorana z 260 sedeži, velika avla, kjer je možnost za pogostitve, razstave in podobno. Narejeni so tudi prostori za manjšo kavarno.

V zgornji del centra so že preselili občinsko knjižnico, zraven nje je manjša konferenčna dvorana s 60 sedeži, glede na povečevanje števila otrok v občini pa nameravajo v centru vzpostaviti tudi en večji oddelek za potrebe predšolske vzgoje oziroma vrtca.

Naložba je stala šest milijonov evrov brez davka na dodatno vrednost. Dva milijona je občina prispevala iz privarčevanih sredstev, za 1,8 milijona je vzela posojilo, 350.000 evrov so dobili od Eko sklada, 1,4 milijona evrov pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. “Finančna konstrukcija je tako zaprta,” je dejal.

Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Vrečko. V nagovoru zbranim je spomnila, da ima Slovenija izjemno mrežo kulturnih centrov. Ker gre po navadi za velike projekte, jih občine običajno gradijo s pomočjo države.

Kulturni domovi so po njenem mnenju pomembni objekti, namenjeni različnim dejavnostim, v njih pa se spletajo predvsem medgeneracijska sodelovanja.

Prepričana je, da bo kulturni center v Škocjanu eden takih prostorov, kjer se bodo prepletali kultura, družabne in društvene dejavnosti, knjižničarstvo in drugi dogodki. “Za starejše, mlajše, to in vse prihodnje generacije je to zelo pomembno,” je dejala.

Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov – 10-oddelčni vrtec bo v novem vrtčevskem letu sprejel 150 otrok

V Selnici ob Dravi je včraj potekala slavnostna otvoritev novega skoraj nič-energijskega vrtca grajenega iz slovenskega lesa. Gre za prvi vrtec oz. javni objekt v Sloveniji grajen z inovativno in nagrajeno slovensko tehnologijo iQwood, brez lepil in kemikalij. Nov vrtec bo zaradi uporabe lesa in drugih naravnih materialov otrokom in vzgojiteljem nudil prijetno ugodje bivanja. Zaradi kakovostne zasnove, saj je skoraj nič-energijski, s porabo energije pod 15 kWh/m2 a (pasivna gradnja), bo imel izredno nizke stroške porabe energije kot samega vzdrževanja skozi celoten življenjski cikel. Vrtec sta zgradili družinski podjetji Lumar in GIC GRADNJE, ki si prizadevata za razvoj in gradnjo inovativnih trajnostnih objektov. Nov vrtec so s prerezom traku slavnostno otvorili županja Selnice ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, Manja Kokalj – ravnateljica vrtca Kobanček, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan, dr. Rok Cajzek, direktor podjetja GIC GRADNJE in Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG.

Vrtec se razprostira na nekaj več kot 3.000 m2 bivalne površine. Urejenih je 10 oddelkov, osrednji prostor in športna igralnica, terase, razdelilna kuhinja, prostori za strokovne sodelavce, upravni in gospodarski prostori ter ostali prostori, ki bodo omogočali kvalitetno izvedbo vzgojno – izobraževalnega programa predšolskih otrok. Ob vrtcu je pripadajoče parkirišče, urejena pa bodo tudi otroška igrišča. Za ozelenitev površin bodo zasajena drevesa. Za stene in stropove novega vrtca je bilo porabljenega 510 m3 slovenskega smrekovega lesa. Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov. Vrednost investicije je ocenjena na 4.347.400 evrov brez DDV. Občina bo pridobila tudi nepovratna sredstva Eko sklada v višini 755.000 evrov z DDV.

Dr. Vlasta Krmelj, županja Občine Selnica ob Dravi:

»Po 50 letih občina dobiva nov vrtec, na kar smo zelo ponosni in veseli, saj s tem zagotavljamo najboljše pogoje za mlade generacije. Vrtec pomeni za občino osnovno komponento dolgoročnega razvoja, saj brez njega ni mladih družin in posledično se občina stara. Posebej pa smo ponosni, da je naš vrtec eden najsodobnejših v Sloveniji in Evropski uniji. Lesena gradnja in najkvalitetnejši ter zdravju prijazni materiali bodo otrokom nudili najboljše pogoje za delo.«

Mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport:

»Zelo sem vesel, da občina Selnica ob Dravi z novim lesenim vrtcem stopa na pot podnebne nevtralnosti. Ta vrtec je pomemben tudi z demonstracijskega vidika, saj jasno pokaže kaj zmore naša lesno predelovalna industrija na osnovi domače surovine. Vrtec je namreč v celoti plod slovenskega znanja in zgrajen iz slovenskega lesa, predstavlja pa pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in ustvarjanju prijetnega, zdravega okolja, predvsem za naše najmlajše. Projekt je tudi odličen primer uspešnega sodelovanja med različnimi resornimi ministrstvi (MGTŠ, MKGP in MOPE). Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo močno zavezani razvoju slovenske lesno-predelovalne industrije, ki je ključna za ustvarjanje zelenih delovnih mest, regionalni razvoj in krožno gospodarstvo. Zato si bomo še naprej prizadevali preko različnih aktivnosti, da bo v prihodnje čim več javnih pa tudi drugih objektov zgrajenih s pomočjo domačega lesa in slovenske lesnopredelovalne industrije.«

Manja Kokalj, ravnateljica Vrtca Kobanček pri OŠ Selnica ob Dravi

»Konec leta 2022 smo pričeli z gradnjo novega vrtca in v septembru bo vrtec sprejel 150 otrok, tekom leta pa bo še kar nekaj vpisov. To je 10-oddelčni vrtec s čudovitimi igralnicami, telovadnim prostorom, z gibalnico, zbornico, s pisarnami in prostori za tehnično osebje, ogrevanje bo s toplotno črpalko, vgrajeno je tudi prezračevanje in sistem senčenja. Zgrajen je iz slovenskega lesa, brez lepil in drugih kemikalij, v večini prostorov so ilovnati ometi, materiali so okolju prijazni, gre torej za leseno, energetsko učinkovito in pasivno gradnjo v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Do sedaj smo imeli 4 oddelke vrtca v 50-let stari vrtčevski stavbi, kar 6 oddelkov pa v šoli, kjer je bila res prostorska stiska in izvajati smo morali veliko organizacijskih prilagoditev. Vsi že nestrpno pričakujemo novo vrtčevsko leto v novih sodobno opremljenih prostorih.«

Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG:

»Vrtec v Selnici ob Dravi, ki smo ga zgradili iz slovenskega lesa in z uporabo inovativne slovenske tehnologije iQwood, bo otrokom ponujal prijetno in zdravo zavetje ter omogočal še boljše pogoje dela. Razne študije v tujini namreč kažejo, da je les material, bi blagodejno vpliva na uporabnike. Z novim skoraj nič-energijskim vrtcem v Lumarju nadaljujemo naše poslanstvo gradnje sodobnih, trajnostnih in do uporabnika ter okolja prijaznih lesenih objektov. Veseli smo, da so v Občini Selnica ob Dravi prepoznali dolgoročne prednosti gradnje z lesom in tako postavili nove standarde ter mejnike gradnje trajnostno zasnovanih lesenih javnih objektov v Sloveniji. Upamo, da se bo podobna praksa gradnje kakovostnih javnih objektov iz lesa nadaljevala tudi v prihodnje. Pri tem bomo potrebovali večjo vlogo države, ki bo morala spremeniti svojo strategijo in usmeritve glede gradnje z lesom, če bo želela spodbujati nadaljnji razvoj lesnopredelovalne verige v Sloveniji. Večina javnih objektov, ki bi lahko bili grajeni v lesu, se namreč projektira v betonu, kar je izgubljena priložnost za domačo lesno industrijo. Čas je, da končno pridemo od velikih besed k dejanjem.«

Dr. Rok Cajzek, direktor podjetja GIC GRADNJE:

»Projekt Vrtec Selnica je bil za nas poseben izziv in hkrati priložnost, da pokažemo našo strokovnost in predanost okolju. Kot sodobno gradbeno podjetje z jasno vizijo in trajnostno strategijo smo se zavezali k izvajanju gradbenih projektov, ki upoštevajo najvišje standarde trajnostne gradnje. Pri izgradnji vrtca smo uporabili hibridno metodo, ki združuje naravne materiale, vključno z betonom iz recikliranih virov ter nizkoenergijske rešitve, ki zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Naš cilj je bil ustvariti prostor, ki je prijazen do narave in omogoča zdrav razvoj otrok, ki bodo v njem preživeli veliko časa. Še posebej nas veseli, da je Občina Selnica ob Dravi pri gradnji novega vrtca prepoznala pomen trajnostne gradnje ter tako omogočila odličen poligon za uspešno dokončanje prvega nizko energetskega vrtca iz slovenskega lesa.«