GRADNJA
V Bohinju znova v načrtu butična Muhrova vila

Dve leti po začetku obratovanja novega hotela Bohinj v Ribčevem Lazu investitorji napovedujejo še gradnjo vile Muhr, ki bo stala na mestu propadlega zaščitenega počitniškega objekta, v katerem je nekoč prebivala tudi kraljeva družina Karađorđević. Gradnja še enega od Merlakovih hotelov v Bohinju, hotela Zlatorog v Ukancu, pa je zaradi birokratskih zapletov za zdaj odložena.
Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, minevata dve leti od odprtja prenovljenega Hotela Bohinj. “Drugo leto je bilo povsem drugačno od prvega, ki je bilo še povezano z epidemijo,” je povedal, a dodal, da so po številu presenetljivo še vedno na prvem mestu slovenski gostje, čeprav ni več turističnih bonov. Veliko imajo tudi rednih gostov.
“V mrtvih sezonah nas medtem rešuje kongresni turizem. Čeprav smo se s hotelom prvotno bolj osredotočili na individualne goste, se je kongresni turizem dejansko zelo razvil,” je pojasnil Repanšek. Velika pridobitev za kongresni turizem pa bo tudi nova Vila Muhr, v kateri bo med drugim kongresna dvorana za do 90 ljudi.
Vila Muhr v Ribčevem Lazu je bila zgrajena leta 1902 po naročilu Adolfa Muhra, ki je bil takrat tudi lastnik Blejskega gradu, vilo v Bohinju pa je uporabljal kot večjo lovsko kočo. Pozneje je bil njen lastnik Aleksandar Karađorđević, zato je bila poznana tudi pod imenom Karađorđevićeva vila. Po vojni je vila delovala kot očesna bolnišnica in okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih pa je pod lastništvom Kompasa že služila za turistične namene.
Vendar je nato spomeniško zaščitena vila propadala in leta 2014 se je pod težo snega dokončno podrla. Ko je bohinjske hotele od družine Pačnik kupil Merlak in je stekla rekonstrukcija bližnjega Hotela Bohinj, so kamne iz spodnjega dela vile shranili. Že tedaj so namreč imeli v načrtu, da bi jo znova postavili, čakali so le na gradbeno dovoljenje.
Zaključena in odprta bo že prihodnje leto
Pred pol leta so dovoljenje dobili, tako bodo konec septembra za dva meseca zaprli Hotel Bohinj in v tem času novo Vilo Muhr, ki bo v gabaritih prejšnje vile, spravili pod streho. Vanjo bodo vkomponirali tudi shranjene originalne kamne. Pozimi bodo nato nadaljevali ureditev notranjosti vile, spomladi prihodnje leto pa jo bodo odprli.
V njej bodo štiri butične sobe s po 180 kvadratnimi metri, prav tako bosta v vili kongresna dvorana in restavracija. Vila bo služila butičnemu turizmu na najvišji ravni in bo dvignila kakovost turizma v Bohinju, je prepričan Repanšek. Pojasnil je, da bo vila imela posebno zgodbo, zato tudi raziskujejo njeno preteklost, prav tako nameravajo v njej razstaviti replike ali originale predmetov iz prvotne vile, ki jih zdaj hranijo muzeji.
Pri zasnovi objekta so upoštevali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalno skupnost in javni zavod Triglavski narodni park. “S projektanti smo jim prišli naproti in ustvarili lep izdelek,” je prepričan Repanšek. “Česar koli se lotimo, se lotimo s posluhom in ne rinemo z glavo skozi zid,” je poudaril.

Birokracija blokira nadaljevanje projekta Hotel Zlatorog
Ob tem upa, da ne bo morebitnih težav, kakršne so se pozneje pokazale pri Hotelu Zlatorog v Ukancu. “Čeprav smo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, smo naleteli na težavo, in sicer s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadeva je zdaj na sodišču,” je pojasnil, zakaj gradnje novega hotela več kot leto dni po rušenju starega še vedno ni.
Kot je povedal Repanšek, jim sklad na podlagi zakona iz leta 1993 želi vzeti vsa kmetijska zemljišča v okolici Hotela Zlatorog, zaradi česar projekt, kot so si ga zamislili, ne bi bil izvedljiv. “Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let,” je opozoril.
GRADNJA
Kitajci podirajo mejnike gradnje: kmalu bo zgrajen najvišji most na svetu

Nov gradbeni mejnik Kitajcev, ki bodo junija na jugozahodu države odprli najvišji most na svetu. Na najvišji točki bo visel več kot 625 metrov nad strugo reke Beipan, povezal pa bo več kot 1,4 kilometra oddaljeni točki kanjon.
Najnovejši infrastrukturni projekt Kitajske se nahaja v gorati provinci Guizhou, kjer so cestne povezave slabe in časovno zelo potratne. Most Huajiang Grand Canyon, ki ga gradijo čez veliki kanjon Huajiang, naj bi pot avtomobilom in tovornjakom iz dveh ur skrajšal na vsega dve minuti, trdijo kitajski državni mediji.

Gradnja več kot 1420 metrov dolgega mostu čez kanjon se je sicer začela v začetku leta 2022, končana naj bi bila predvidoma do konca junija 2025. Celotna dolžina mostu je sicer blizu treh kilometrov.
Most je zgrajen iz jeklene konstrukcije, ki tehta 22.000 ton, kar je teža treh Eifflovih stolpov v Parizu. Osnovno rešetkasto strukturo so namestili v vsega dveh mesecih.
Trenutno potekajo zaključna dela, kot so protikorozijski premazi in električna napeljava.
Kitajci načrtujejo, da bo regija zaradi nove pridobitve poleg gospodarskega doživela tudi turistični razcvet. V bližnjo vas se je vrnilo 100 mladih, da bi vlagali v turistične projekte, kot so hoteli in kampi.
Tudi investitor načrtuje, da bo v bližini zgradil še komercialni kompleks z gostinsko in trgovsko ponudbo. Uredili naj bi tudi razgledne točke, žičnice, plezalne stene in kavarne visoko nad tlemi.
Po navedbah kitajskih medijev naj bi projekt stal okoli 280 milijonov dolarjev (250 milijonov evrov).
GRADNJA
iQwood prejemnik okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu – ZKG

V okviru sejma DOM 2025 je Gradbeni inštitut ZRMK podelil okoljski Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Letošnji prejemnik je podjetje iQwood za »iQwood elemente za trajnostno gradnjo«.

»Prejeti okoljski certifikat ZKG potrjuje, da je sistem iQwood ena najbolj inovativnih in trajnostnih rešitev v gradnji. Pri Lumarju že vrsto let stremimo k razvoju in uporabi naravnih, okolju prijaznih materialov, ki izboljšujejo kakovost bivanja. iQwood je izjemen primer tega, saj omogoča gradnjo brez lepil in kemikalij ter s tem zagotavlja najbolj zdravo bivanjsko okolje. Ponosni smo, da s to tehnologijo prispevamo k trajnostni prihodnosti gradbeništva. Certifikat vidimo kot potrditev, da našo zavezanost k inoviranju in preobrazbi lesnopredelovalnega sektorja, ki smo jo poimenovali »od hloda do hiše v Sloveniji«, prepoznavajo strokovne inštitucije,« je ob prejemu certifikata povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar ter večinski lastnik podjetja iQwood.
Okoljski certifikat ZKG je namenjen le najboljšim na svojem področju. Označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti.

Masivni sistem iQwood temelji na masivnih križno mozničenih lesenih elementih, izdelanih brez uporabe lepil in kemikalij. To zagotavlja izjemno ekološko vrednost ter hkrati odlično toplotno in zvočno izolativnost, kar pomembno prispeva k energetski učinkovitosti objektov. Prav zaradi teh lastnosti se iQwood vse pogosteje uporablja pri gradnji trajnostnih stavb, kot so javni objekti in stanovanjske enote.
Komisija Gradbenega inštituta ZRMK je ob prejemu certifikata zapisala: »Razvojni dosežek predstavlja inovativna rešitev lesenih stenskih in stropnih križno mozničenih nosilnih elementov, spojenih z lesenimi mozniki in lesnimi vijaki, torej brez lepil in kemikalij, pri gradnji trajnostnih stavb. Ob patentiranem sistemu so razvili tudi posodobitve v proizvodnji in strojni opremi. Sistem ima ustrezne certifikate, analizo življenjskega cikla in Evropsko tehnično oceno, kar omogoča CE oznako in trženje.« Sistem iQwood je tudi prejemnik nagrade German Innovation Award in Nagrade za inovativnost pri GZS.
Sistem iQwood je že uporabljen pri več trajnostnih projektih, med drugim pri gradnji vrtca v Selnici ob Dravi, kjer naravni materiali zagotavljajo zdrav in prijeten prostor za najmlajše. Prav tako je iQwood osnova za prvo večje trajnostno stanovanjsko naselje na Bledu, ki bo predstavljalo zgled sodobne ekološke gradnje.
Okoljski certifikat ZKG je še ena potrditev predanosti podjetja Lumar trajnostnemu razvoju, inovacijam in odgovorni rabi naravnih virov. S tem podjetje utrjuje svoj položaj kot pionir trajnostne gradnje ter hkrati spodbuja širšo uporabo lesa kot naravne in obnovljive surovine v gradbeništvu.

GRADNJA
Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.
Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.
Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.
Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški
Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.
Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.
Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.
Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.
Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Đanino Božić z novo razstavo v artKITu: Tako ali drugače