Connect with us

GRADNJA

V Bohinju znova v načrtu butična Muhrova vila

Objavljeno

dne

Dve leti po začetku obratovanja novega hotela Bohinj v Ribčevem Lazu investitorji napovedujejo še gradnjo vile Muhr, ki bo stala na mestu propadlega zaščitenega počitniškega objekta, v katerem je nekoč prebivala tudi kraljeva družina Karađorđević. Gradnja še enega od Merlakovih hotelov v Bohinju, hotela Zlatorog v Ukancu, pa je zaradi birokratskih zapletov za zdaj odložena.

Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, minevata dve leti od odprtja prenovljenega Hotela Bohinj. “Drugo leto je bilo povsem drugačno od prvega, ki je bilo še povezano z epidemijo,” je povedal, a dodal, da so po številu presenetljivo še vedno na prvem mestu slovenski gostje, čeprav ni več turističnih bonov. Veliko imajo tudi rednih gostov.

“V mrtvih sezonah nas medtem rešuje kongresni turizem. Čeprav smo se s hotelom prvotno bolj osredotočili na individualne goste, se je kongresni turizem dejansko zelo razvil,” je pojasnil Repanšek. Velika pridobitev za kongresni turizem pa bo tudi nova Vila Muhr, v kateri bo med drugim kongresna dvorana za do 90 ljudi.

Vila Muhr v Ribčevem Lazu je bila zgrajena leta 1902 po naročilu Adolfa Muhra, ki je bil takrat tudi lastnik Blejskega gradu, vilo v Bohinju pa je uporabljal kot večjo lovsko kočo. Pozneje je bil njen lastnik Aleksandar Karađorđević, zato je bila poznana tudi pod imenom Karađorđevićeva vila. Po vojni je vila delovala kot očesna bolnišnica in okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih pa je pod lastništvom Kompasa že služila za turistične namene.

Vendar je nato spomeniško zaščitena vila propadala in leta 2014 se je pod težo snega dokončno podrla. Ko je bohinjske hotele od družine Pačnik kupil Merlak in je stekla rekonstrukcija bližnjega Hotela Bohinj, so kamne iz spodnjega dela vile shranili. Že tedaj so namreč imeli v načrtu, da bi jo znova postavili, čakali so le na gradbeno dovoljenje.

Zaključena in odprta bo že prihodnje leto

Pred pol leta so dovoljenje dobili, tako bodo konec septembra za dva meseca zaprli Hotel Bohinj in v tem času novo Vilo Muhr, ki bo v gabaritih prejšnje vile, spravili pod streho. Vanjo bodo vkomponirali tudi shranjene originalne kamne. Pozimi bodo nato nadaljevali ureditev notranjosti vile, spomladi prihodnje leto pa jo bodo odprli.

V njej bodo štiri butične sobe s po 180 kvadratnimi metri, prav tako bosta v vili kongresna dvorana in restavracija. Vila bo služila butičnemu turizmu na najvišji ravni in bo dvignila kakovost turizma v Bohinju, je prepričan Repanšek. Pojasnil je, da bo vila imela posebno zgodbo, zato tudi raziskujejo njeno preteklost, prav tako nameravajo v njej razstaviti replike ali originale predmetov iz prvotne vile, ki jih zdaj hranijo muzeji.

Pri zasnovi objekta so upoštevali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalno skupnost in javni zavod Triglavski narodni park. “S projektanti smo jim prišli naproti in ustvarili lep izdelek,” je prepričan Repanšek. “Česar koli se lotimo, se lotimo s posluhom in ne rinemo z glavo skozi zid,” je poudaril.

Jure Repanšek poudarja: “Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let.

Birokracija blokira nadaljevanje projekta Hotel Zlatorog

Ob tem upa, da ne bo morebitnih težav, kakršne so se pozneje pokazale pri Hotelu Zlatorog v Ukancu. “Čeprav smo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, smo naleteli na težavo, in sicer s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadeva je zdaj na sodišču,” je pojasnil, zakaj gradnje novega hotela več kot leto dni po rušenju starega še vedno ni.

Kot je povedal Repanšek, jim sklad na podlagi zakona iz leta 1993 želi vzeti vsa kmetijska zemljišča v okolici Hotela Zlatorog, zaradi česar projekt, kot so si ga zamislili, ne bi bil izvedljiv. “Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let,” je opozoril.

GRADNJA

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Objavljeno

dne

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav

 iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj in izvedbo masivnih lesenih konstrukcij brez lepil in kemikalij. Podjetje je prejetim certifikatom in nagradam, med katerimi je pomembnejša zlata nagrada za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2023, dodalo tudi zlato nagrado za inovativnost German Innovation Award 2024. »Gre za izjemno potrditev prave smeri razvoja naših tankih masivnih lesenih sten brez lepil in kemikalij. Z našo inovativno rešitvijo v kvadratni meter stene vgradimo manj kot polovico materiala kot konkurenti. Zaradi tega lahko bistveno pocenimo investicijo zgrajenih objektov z uporabo okolju prijaznih mozničenih lesenih elementov, saj se investicija ob enaki ceni €/m3 prepolovi. Ob tem je produkt uporabnikom in naravi prijazen, saj nudi visoko ugodje bivanja in zmanjšuje potrebo po primarni surovini, hkrati pa kljub svoji tankosti nudi izjemno visoko trdnost ter nosilnost,« je ob podelitvi nagrade v Berlinu povedal lastnik in direktor podjetja Lumar Marko Lukić, večinskega lastnika podjetja iQwood. Prijavljenih je bilo 520 inovacij iz 23 držav v B2B in B2C. 

Martin Hladnik (levo) in Marko Lukić (v sredini) na podelitvi German Innovation Award. Foto: GRAND VISIONS

Podjetji iQwood in Lumar sta si ob razvoju nove tanke stene zadali cilj, kupcem ponuditi cenovno sprejemljivo bio-leseno masivno steno brez uporabe lepil in drugih kemikalij ter zmanjšanje izvoza slovenskega lesa v tujino ter ustvarjanje dodane vrednosti v Sloveniji. »Rezultat razvoja je najtanjša nosilna masivna lesena stena brez lepil in povezava lokalne lesno predelovalne verige od drevesa do lesene hiše. Naša rešitev produkt približuje širši množici, saj je zaradi svojih karakteristik komercialno bistveno bolj zanimiv. Iz tega vidika je iQwood postal prvi masovni ponudnik tovrstnih sten v Evropi,« je povedal direktor podjetja iQwood Martin Hladnik. 

 Ob podelitvi nagrade je neodvisna strokovna komisija zapisala: »Pri gradnji stanovanjskih hiš iz masivnega lesa nastane veliko manj CO2-emisij v primerjavi z zgradbami grajenimi na osnovi cementa. Poleg tega les naravno veže CO2, zato veljajo takšne gradnje za posebej trajnostne. Mozničene lesene stene iQwood temeljijo na celostnem pristopu trajnostnega dizajna; od hloda, proizvodnje do montaže, brez lepil, kovin in drugih kemikalij. Prepričajo pa tudi s svojo tanko sestavo in na ta način prihranijo naravne vire. Kljub tankosti so stene trdne in omogočajo visoko nosilnost, kar omogoča gradnjo objektov tudi do višine štirih nadstropij. Ob koncu življenjskega cikle je mogoče stene reciklirati, kar pomeni dodatno prednost ob njihovi uporabi. iQwood ponuja rešitve za varčevanje z viri in hitro gradnjo stavb ter zagotavlja izjemno dobro in zdravo bivanjsko okolje, delujoče kot sistem gradnje na način sestavljanja iz lego kock.« 

Koncept od drevesa do hiše. iQwood je z vidika ogljičnega odtisa zelo čist proizvod: v 1 kg lesa je zajetega 1,7 kg CO2. V elementih za povprečno enodružinsko hišo izdelano iz iQwood elementov je tako zajetega preko 30t CO2.

Osnovna konstrukcija iz lesa brez kemikalij omogoča doseganje najkakovostnejšega bivalnega udobja, zato so ciljni segmenti iz vidika končne uporabe izdelkov iQwood visokokakovostna stanovanjska gradnja, izobraževalne ustanove s poudarkom na zdravem okolju, zdravstvene ustanove in centri ter turistični objekti namenjeni eko-turizmu. »V Sloveniji imamo veliko priložnosti, potenciala, znanja in produktov, da bi gradnja iz lesa lahko postala pomemben del trajnostne gradnje in zelenega prehoda. V Nemčiji, Avstriji in Italiji, kjer smo z našimi izdelki prisotni in so že prepoznali prednosti naše inovativne lesene rešitve iQwood, se ne soočamo več s tem, da je potrebno razlagati, zakaj je les primeren za stanovanjsko gradnjo in še posebej večjih javnih objektov. Čeprav cel čas govorimo, da je les naša pomembna naravna dobrina in imamo veliko idej, kaj bomo z lesom naredili, tudi takrat ko imamo na voljo kakovostne domače rešitve, še zmeraj v izvedbi raje posežemo po tujih rešitvah,« je še dodal Lukić. Kot primer dobre prakse je izpostavil gradnjo prvega vrtca s slovenskim lesom v Selnici ob Dravi, ki bo septembra že sprejel prve skupine otrok. 

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

88 novih neprofitnih stanovanj v Ljubljani predanih v uporabo, v prestolnici napovedanih še dodatnih 6000

Objavljeno

dne

Avtor

V Zeleni jami ob Šmartinski cesti je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) uradno prevzel 88 neprofitnih stanovanj. Direktor sklada Sašo Rink je prepričan, da je to zgolj eden izmed korakov, ki bodo Ljubljano naredili prijaznejšo za bodoče generacije.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS Mol) je z nakupom pridobil 80 stanovanj in 73 parkirnih mest, z menjalno pogodbo pa še dodatnih osem stanovanjskih enot in pet parkirnih mest. Večina je že predanih v uporabo, danes so simbolično predali ključe 84. stanovanja.

Po besedah direktorja Saša Rinka sklad zdaj razpolaga s 4666 stanovanjskimi enotami, novi projekti pa se že izvajajo oz. pripravljajo. “Do leta 2045 bi bila prestolnica lahko bogatejša za okoli 6000 stanovanjskih enot, kar bi skupaj pomenilo čez 10.000 stanovanjskih enot,” je na dogodku poudaril Rink, ki verjame, da s projekti blizu mestnega središča ustvarjajo mesto, ki je prijazno svojim meščanom.

Ob pogledu v prihodnost je kot največjo težavo sicer poudaril zlasti financiranje, kjer se nadeja pomoči ministrstva za solidarno prihodnost oz. države.

Ni važno, kdo gradi, pomembno je, da ljudje dobijo dom za bivanje’

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije, Klemen Ploštajner, je ob tem dejal, da je ljubljanski sklad za realizacijo tega projekta prejel 4,9 milijona evrov nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, prejel pa je tudi posojilo Stanovanjskega sklada RS.

“Odprtje novih najemnih neprofitnih stanovanj je še en dokaz, da ljubljanski stanovanjski sklad in tudi mestna občina dobro opravljata svojo nalogo zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj,” je poudaril Ploštajner in izrazil pripravljenost na prihodnje sodelovanje.

“Država in lokalna skupnost sta na isti strani. Ni važno, kdo gradi, pomembno je, da ljudje dobijo dom za bivanje,” se je strinjal ljubljanski župan Zoran Janković. Po njegovi oceni bi do nižjih cen stanovanj na trgu lahko prišlo v nekaj letih, če bodo izpolnjeni trije pogoji, in sicer zamejitev kratkoročnih najemov stanovanj prek platform, kot je Airbnb, večja ponudba študentskih postelj, saj tako študentje ne bi več pritiskali na zasebna stanovanja, in graditev večjega števila novih stanovanj.

Stanovanja je zgradilo podjetje Gitri, ki je del skupine krškega gradbinca Kostak. Ta je ob koncu današnje slovesnosti Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice podelil donacijo 10.000 evrov.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Kakšne bodo hiše za poplavljence: na izbiro 12 rešitev

Objavljeno

dne

Avtor

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”

“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.

Nadomestna gradnja. Avtorji: Andrej Štornik, mag.inž.arh. Mojca Pušnik, mag.inž.arh. Foto: Ministrstvo za solidarno prihodnost

Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.

Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.

Nadomestna gradnja. Avtorji: prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ.dipl.inž.arh. Nik Solina, mag.inž.arh. Aleš Gabrijelčič, mag.inž.arh. BOŠTJAN GABRIJELČIČ, univ.dipl.inž.arh. FOTO: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA17 ur nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA1 dan nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE2 dneva nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized3 dnevi nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA3 dnevi nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali4 dnevi nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura1 teden nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST1 teden nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI2 tedna nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE3 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO