GRADNJA
Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini bo s 106 metri najvišji stolp pri nas

Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini, ki bo s 106 metri najvišji stolp in hkrati (za zdaj) najvišja stavba v Sloveniji, je na 80 odstotkih končne višine, vrednost naložbe znaša približno 4,2 milijona evrov.
Na slatinski občini so sporočili, da rok dokončanja gradnje trenutno še ni določen, saj pripravljajo novelacijo terminskega načrta. Rok bo tako precej odvisen od vremena, so še pojasnili na občini.
Spomnili so tudi, da je cilj občine pri projektu stolpa zgraditi celostno zgodbo, v katero bodo vključili tudi preostale atribute Rogaške Slatine – od zgodovine, kulinarike in tradicije do avtentične lokalne ponudbe. Vrednost naložbe znaša približno 4,2 milijona evrov.
Gradnja novega razglednega stolpa, ki se je začela aprila lani, bo po pričakovanjih občine pomembna tudi za sanacijo degradiranega območja nekdanjega mizarstva ob vznožju Tržaškega hriba in za ustvarjanje novih delovnih mest.
Prav tako naj bi novost prispevala k turistični revitalizaciji Tržaškega hriba, ki zajema 10 hektarjev. Na hribu načrtujejo ureditev gozdnih poti in izgradnjo novega lesenega paviljona na lokaciji starega, ki je tam stal že v 19. stoletju.
V pritličju stolpa bodo prodajali vstopnice in spominke, v prvem nadstropju pa bo kavarna. Stolp bo imel dvigalo zmogljivosti 22 ljudi, požarno stopnišče pa bo štelo 540 stopnic. Kot atrakcija je zasnovan sprehod po delu prosojnih tal stolpa. Na razgledni etaži bo na višini 100 metrov obiskovalcem na voljo tudi virtualni let s Pegazom, časovni prelet skozi zgodovino Rogaške Slatine.





GRADNJA
iQwood prejemnik okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu – ZKG

V okviru sejma DOM 2025 je Gradbeni inštitut ZRMK podelil okoljski Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG). Letošnji prejemnik je podjetje iQwood za »iQwood elemente za trajnostno gradnjo«.

»Prejeti okoljski certifikat ZKG potrjuje, da je sistem iQwood ena najbolj inovativnih in trajnostnih rešitev v gradnji. Pri Lumarju že vrsto let stremimo k razvoju in uporabi naravnih, okolju prijaznih materialov, ki izboljšujejo kakovost bivanja. iQwood je izjemen primer tega, saj omogoča gradnjo brez lepil in kemikalij ter s tem zagotavlja najbolj zdravo bivanjsko okolje. Ponosni smo, da s to tehnologijo prispevamo k trajnostni prihodnosti gradbeništva. Certifikat vidimo kot potrditev, da našo zavezanost k inoviranju in preobrazbi lesnopredelovalnega sektorja, ki smo jo poimenovali »od hloda do hiše v Sloveniji«, prepoznavajo strokovne inštitucije,« je ob prejemu certifikata povedal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar ter večinski lastnik podjetja iQwood.
Okoljski certifikat ZKG je namenjen le najboljšim na svojem področju. Označuje izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti.

Masivni sistem iQwood temelji na masivnih križno mozničenih lesenih elementih, izdelanih brez uporabe lepil in kemikalij. To zagotavlja izjemno ekološko vrednost ter hkrati odlično toplotno in zvočno izolativnost, kar pomembno prispeva k energetski učinkovitosti objektov. Prav zaradi teh lastnosti se iQwood vse pogosteje uporablja pri gradnji trajnostnih stavb, kot so javni objekti in stanovanjske enote.
Komisija Gradbenega inštituta ZRMK je ob prejemu certifikata zapisala: »Razvojni dosežek predstavlja inovativna rešitev lesenih stenskih in stropnih križno mozničenih nosilnih elementov, spojenih z lesenimi mozniki in lesnimi vijaki, torej brez lepil in kemikalij, pri gradnji trajnostnih stavb. Ob patentiranem sistemu so razvili tudi posodobitve v proizvodnji in strojni opremi. Sistem ima ustrezne certifikate, analizo življenjskega cikla in Evropsko tehnično oceno, kar omogoča CE oznako in trženje.« Sistem iQwood je tudi prejemnik nagrade German Innovation Award in Nagrade za inovativnost pri GZS.
Sistem iQwood je že uporabljen pri več trajnostnih projektih, med drugim pri gradnji vrtca v Selnici ob Dravi, kjer naravni materiali zagotavljajo zdrav in prijeten prostor za najmlajše. Prav tako je iQwood osnova za prvo večje trajnostno stanovanjsko naselje na Bledu, ki bo predstavljalo zgled sodobne ekološke gradnje.
Okoljski certifikat ZKG je še ena potrditev predanosti podjetja Lumar trajnostnemu razvoju, inovacijam in odgovorni rabi naravnih virov. S tem podjetje utrjuje svoj položaj kot pionir trajnostne gradnje ter hkrati spodbuja širšo uporabo lesa kot naravne in obnovljive surovine v gradbeništvu.

GRADNJA
Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še odpravljajo pomanjkljivosti na podlagi tehničnega pregleda. Ljubljanski župan Zoran Janković predvideva, da bodo uporabno dovoljenje pridobili med petim in 10. marcem. Natančnega datuma odprtja pa še ni želel razkriti.
Župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci dodal, da bo dodaten čas prišel prav tudi zaradi opreme, ki je bila naročena pozneje po drugi pogodbi, saj del opreme iz tujine prihaja počasi. Gradnja bazena na Iliriji v Ljubljani, ki je bil skupaj z dodatnimi objekti vreden 62,5 milijona evrov z DDV, je bila sicer že pred časom končana. Zapletlo pa se je pri tehničnem pregledu, na podlagi katerega pristojni izdajajo uporabno dovoljenje.
Časovnica gradnje se je sicer že prej zamaknila, zaradi težav s pridobivanjem tehničnega dovoljenja pa v zadnjih tednih tudi samo odprtje objekta. To bi moralo po prvotnih načrtih potekati 30. januarja. Janković je sicer ob ugotovljenih pomanjkljivostih na tehničnem pregledu nekaj dni pred prvotno napovedanim odprtjem sporočil, da se to zamika in bi lahko bilo februarja. Zdaj je predvideno za marec.

Po odprtju načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bodo Ljubljančanom predstavili Ilirijo, redno pa naj bi športni center začel delovati pet dni po uradnem odprtju.
Janković je znova ponovil, da ne gre le za prvi pokriti olimpijski bazen v prestolnici, ampak tudi za pomožni bazen in čofotalnik. V sosednjem objektu pa bodo rokometna, košarkarska in odbojkarska dvorana, dvorana za borilne športe in plesni center. Na zunanji površini proti Narodnem domu bodo medtem rokometno in odbojkarsko igrišče, dve košarkaški igrišči ter atletska steza s šestimi progami. Kompleks pa bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.
Na vrsti nov športni objekt: atletski center ŽAK v Šiški
Drugi veliki športni objekt, ki bo nastal v Ljubljani, je novi Atletski center na območju sedanjega stadiona ŽAK v Šiški. Občina je na razpis za izvedbo vseh gradbeno obrtniških del in zunanje ureditve prejela štiri ponudbe, ki pa so bile previsoke, zato je vse zavrnila. Najnižja ponudba znaša 99 milijonov evrov, ocena mestne občine za izvedo predvidenih del pa je 70 milijonov evrov, je danes povedal Janković.
Marca bodo z vsemi štirimi izvajalci izvedli pogajanja. “Bomo pa videli, ali bomo zadovoljni s številko,” je dodal. S kakšno ponujeno ceno bi bili zadovoljni, danes župan ni želel povedati.
Če bodo izvajalca in vso potrebno dokumentacijo zbrali v aprilu, Janković načrtuje, da bi se gradnja atletskega centra, ki bo v tem trenutku največja naložba v športno infrastrukturo v državi, lahko začela prvi dan po zaključku nogometne državnega prvenstva, torej 25. maja.
Ob tem je pojasnil, da bodo morali preseliti Nogometni klub Bravo, ki trenutno igra na stadionu ŽAK. Kam se bo trenutno drugouvrščena ekipa v prvi nogometni ligi preselila, se bodo pogovarjali, ko bo izvajalec izveden v delo in bodo ugotovili, koliko prostora bodo potrebovali za gradnjo. Ena od možnosti je namreč tudi, da bi nogometaši trenirali na enem od trenutnih pomožnih igrišč.

25. maja načrtujejo tudi začetek popolne prenove zelenice na nogometnem stadionu Stožice, zanjo pa bodo imeli 40 dni časa, je povedal Janković. Po prenovi ocenjuje, da v Stožicah ne bodo dovolili treningov, ampak le nogometne tekme Olimpije in slovenske reprezentance.
Janković je dodal še, da Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo na razpis za državno sofinanciranje gradnje športnih objektov prijavili pet objektov. In sicer Športni center Ilirija, Atletski center, plezalni in teniški center, ki sta predvidena na Viču, ter kolesarski center v Tomačevem.
Arhitektura
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.
Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.
S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.


Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.
Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.
Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.
“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.
Kdo je vlagatelj?
Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.
Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.


Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.
V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja