Ljubljanski župan Zoran Janković je na redni novinarski konferenci pred dnevi nakazal, da bi lahko bil večnamenski kompleks Stožice dokončan v dveh letih. Na podrobnejša vprašanja o časovnici in začetku gradbenih del pa ni želel odgovarjati.

Del športno-trgovskega kompleksa Stožice, v katerem sta tudi športna dvorana in stadion, ostaja nedokončan že več kot desetletje in javnosti ponuja neurejeno, nedokončano podobo. Gre za del, namenjen trgovskim programom. Na novinarski konferenci je župan v odgovorih glede parkirne problematike na območju kompleksa dejal, da pričakuje dokončanje Stožic v dveh letih.

»Tudi tu bo čez dve leti situacija drugačna, ker menim, da bo garažni del dokončan, s tem pa bo na voljo približno 3.700 parkirnih mest – toliko jih nima noben športni ali trgovski center v Evropi,« je poudaril Janković.

Ko so ga novinarji vprašali, ali napoved dveh let pomeni, da bo gradnja kmalu stekla, konkretnega odgovora ni podal. »Saj boste videli,« je ostal kratek. Če se bo napoved uresničila, bi trgovski del lahko odprli konec leta 2027 ali v začetku leta 2028.

Trgovski del nedokončan že 15 let

Športna dvorana in stadion v Stožicah sta bila odprta pred 15 leti, trgovski del pa nikoli ni bil dokončan. V začetku lanskega leta je ta del kompleksa dobil novega lastnika. Projekt je od Izeta Rastoderja in njegove družbe Rastoder kupila družba MG Mind iz Bosne in Hercegovine, ki je hkrati lastnik ljubljanskega podjetja KPL – dolgoletnega izvajalca občinskih cestnih vzdrževalnih del in koncesionarja zimske službe. MG Mind vodi Mladen Milanović. Pri podjetju smo preverjali načrte in časovnico, vendar odgovora na vprašanja o projektu niso podali.

Ob menjavi lastništva je župan Janković poudaril, da načrtov novega investitorja ne pozna in da obstoječe gradbeno dovoljenje predvideva le gradnjo trgovskega dela. Ob tem je dodal, da bo moral novi lastnik z mestno občino skleniti dogovor o javno-zasebnem partnerstvu, ki bi določil nosilca izgradnje javnih parkirišč, dostopnih cest ter morebitnega nogometnega igrišča na strehi objekta.

Več kot 200 trgovin

Nedokončani objekt trgovskega dela obsega približno 200.000 kvadratnih metrov bruto površin. Od tega je 103.000 kvadratnih metrov predvidenih za trgovske površine – od 200 do 250 trgovin – preostanek pa za parkirišča in servisne prostore.

Rastoderjev odstop od projekta in nova kupnina

Rastoder je do projekta v Stožicah prišel leta 2017 prek odkupa terjatev do propadlega podjetja Grep, ki so bile večinoma v lasti DUTB. Iz letnih poročil izhaja, da je za terjatve plačal 15 milijonov evrov. Zneska, ki ga je zanj plačal MG Mind, uradno niso razkrili; po poročanju Financ naj bi kupnina znašala okoli 25 milijonov evrov.

Lastnik MG Minda, Mladen Milanović, velja za enega najpremožnejših poslovnežev v Republiki Srbski, po navedbah portala Necenzurirano pa naj bi imel tudi dobre politične povezave z nekdanjim predsednikom entitete Miloradom Dodikom, sicer prijateljem ljubljanskega župana.

Profil novega investitorja

Družba MG Mind iz Republike Srbske je krovno podjetje skupine, ustanovljene leta 1998, ki deluje na področjih gradbeništva, nepremičninskega razvoja in trgovine. Skupina vključuje 15 podjetij in zaposluje več kot tri tisoč ljudi. Po dostopnih podatkih njeni konsolidirani letni prihodki znašajo med 38 in 46 milijonov evrov.

Srbske oblasti želijo Jaredu Kushnerju omogočiti gradnjo luksuznega hotela v središču Beograda s sprejemom posebnega zakona. Projekt je načrtovan na lokaciji nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo – stavbe, ki je bila do nedavnega pod spomeniškim varstvom. Gradnjo je doslej oviral prav njen status kulturnega spomenika.

Projekt je bil začasno ustavljen po tem, ko je tožilstvo sprožilo preiskavo zaradi domnevno ponarejene dokumentacije, s katero je bila stavbi odvzeta zaščita kulturne dediščine.

Ameriški hotel na mestu bombardirane stavbe

Vlada Srbije je status kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo, poškodovanemu v Natovih napadih leta 1999, odvzela novembra lani. Kmalu zatem je z družbo Affinity Global Development, v lasti Jareda Kushnerja, zeta nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisala pogodbo o revitalizaciji območja in zemljišče oddala v 99-letni najem.

Načrt je bil javnosti prvič predstavljen leta 2024 in je nemudoma sprožil burne odzive. Številni prebivalci in strokovnjaki so nasprotovali gradnji ameriškega luksuznega hotela na simbolno in zgodovinsko obremenjeni lokaciji – prostoru, ki ga je med bombardiranjem vodila prav zavezniška sila ZDA.

Kushnerjevo podjetje načrtuje 500 milijonov dolarjev vreden kompleks, ki naj bi obsegal hotel, poslovne prostore ter več kot 1500 stanovanjskih enot. Investitor obljublja tudi gradnjo spominskega kompleksa, posvečenega žrtvam Natovega bombardiranja leta 1999.

Projekt je letos zastal, ko je državno tožilstvo sprožilo preiskavo proti Goranu Vasiću, vodji srbske agencije za zaščito kulturnih spomenikov, zaradi suma, da je ponaredil predlog sklepa o odvzemu spomeniškega statusa – s čimer bi omogočil rušenje zgodovinsko pomembnega objekta.

Zakonski obvod in nevaren precedens

Da bi obšli pravne zaplete, srbske oblasti zdaj pripravljajo poseben zakon (lex specialis), ki bi omogočil nadaljevanje projekta. Po poročanju portala Forbes Srbija bi lahko šlo za najhitreje sprejeti zakon v zgodovini države: predlog je bil objavljen v nedeljo, že v torek pa uvrščen na dnevni red parlamenta.

»Sprejetje lex specialis za velike gradbene projekte v Srbiji ni novost, vendar primer generalštaba spreminja pravila igre. Tokrat je bil zakon v parlament vložen kot pobuda 110 poslancev vladajoče koalicije, kar odpira nevaren precedens – model, ki bi ga bilo mogoče uporabiti tudi pri drugih spornih projektih,« povzema Forbes Srbija.

Spomenik modernizma in vprašanje identitete

Proti rušenju zgradbe so se javno izrekle tri mednarodne organizacije za varstvo kulturne dediščine in Svet evropskih arhitektov (ACE). V skupnem pismu, ki ga povzema srbski tisk, izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja oblasti in pozivajo k zaščiti kompleksa kot pomembnega primera modernistične arhitekture druge polovice 20. stoletja.

Strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo stavbo mogoče strokovno obnoviti in vključiti v sodobno urbanistično zasnovo Beograda, medtem ko bi rušenje pomenilo izbris pomembnega dela nacionalne identitete in dodatno spodkopalo mednarodni ugled Srbije.

Jared Kushner pa očitno snuje širšo strategijo preoblikovanja nekdanjih vojaških objektov v luksuzne turistične destinacije – podoben projekt je že napovedal na albanskem otoku Sazan, nekdanjem strateškem vojaškem oporišču iz časa hladne vojne.

Vrednost pogodbenega dodatka za nadgradnjo oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor znaša 2,5 milijona evrov, s čimer skupna vrednost projekta dosega 42,2 milijona evrov.

Dodatna dela za pripravo prostorov obsevalnikov

Projekt nadgradnje oddelka za onkologijo vodi družba GH Holding kot projektant in glavni izvajalec. Vodja projekta, Osrečki, je pojasnil, da dodatna dela, ki zajemajo prilagoditve prostorov za namestitev obsevalnikov, niso bila vključena v osnovno pogodbo, saj so bila predmet dogovora z izbranim dobaviteljem opreme.
Na javnem razpisu, zaključenem konec maja, je bil kot dobavitelj izbran Interexport iz Komende. Po podpisu pogodbe junija je podjetje pripravilo potrebno projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil z GH Holdingom sklenjen dodatek k pogodbi za izvedbo dodatnih del.

Sočasno izvajanje del skrajšuje projekt

Kot je ob podpisu dodatka v Ljubljani poudaril Osrečki, se bo zaradi te ureditve čas izvedbe projekta skrajšal za najmanj eno leto. Če bi prostore za obsevalnike pripravljalo drugo podjetje, bi bilo treba počakati, da GH Holding zaključi osnovna gradbena dela.
»S podpisom dodatka smo omogočili sočasno izvajanje del, kar bistveno pospešuje potek projekta,« je pojasnil Osrečki. Dodal je, da dodatek ne pomeni novih nepričakovanih stroškov, temveč gre zgolj za prerazporeditev obstoječih sredstev.

Skupna vrednost nadgradnje: 42,2 milijona evrov

Po zadnjih uskladitvah bo skupna vrednost projekta, ki naj bi bil zaključen septembra 2026, znašala približno 42,2 milijona evrov. Zaradi dolgotrajnih pogajanj s stanovalci sosednje stavbe glede odkupa stanovanj se je izvedba podaljšala za 16 mesecev in podražila za približno 940.000 evrov.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je ob podpisu dodatka izrazil zadovoljstvo nad potekom projekta: »V UKC Maribor si želimo čim hitrejši zaključek del, saj bomo s tem bolnikom zagotovili sodobne pogoje zdravljenja, zaposlenim pa izboljšane delovne pogoje.« Nadgradnja bo po njegovih besedah omogočila, da bodo slovenski bolniki poleg ljubljanskega inštituta dobili drugo sodobno onkološko ustanovo v državi.

Z zadovoljstvom je projekt komentiral tudi direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič, ki pričakuje, da bo objekt dokončan hitreje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Ponovljeni razpis za gradnjo infekcijske klinike UKC Maribor

Ob podpisu dodatka so predstavniki omenjenih institucij spregovorili tudi o ponovljenem javnem razpisu za gradnjo infekcijske klinike UKC Maribor. Prvi razpis je bil razveljavljen, ker je bila edina prejeta ponudba podjetja GH Holding previsoka. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je 17. oktobra objavil nov razpis.

Miklavčič je dejal, da se GH Holding še ni odločil, ali bo ponovno oddal ponudbo. Osrečki pa je pojasnil, da urad trenutno odgovarja na vprašanja potencialnih ponudnikov in da je bil rok za oddajo ponudb podaljšan z 17. novembra na 1. december. Ob tem je zagotovil, da je projekt infekcijske klinike zasnovan v skladu z veljavnimi standardi in smernicami, ter dodal, da so odprti za iskanje cenovno ugodnejših, a tehnično primerljivih rešitev.