DOGODKI
Samostojna razstava v CUKRARNI: Maruša Sagadin – Mokre noge
V Galeriji Parter se s samostojno razstavo Maruše Sagadin pričenja programska shema z izhodiščem v konceptu »en prostor – en umetnik – en projekt«. Na Dunaju živeča umetnica je najprej končala študij arhitekture v Gradcu in kasneje še študij kiparstva na dunajski Akademiji za likovno umetnost. Na razstavi s pomenljivim naslovom Mokre noge so predstavljena njena novejša dela oziroma premišljene kompozicijske celote, metaforično povezane z razmislekom o izbranih segmentih urbanih površin, namenjenih javnemu zbiranju.
Kustosinja: Alenka Gregorič
Poudarek na refleksiji osnovne namenskosti javnih površin, ki so bile prvotno zamišljene kot kraji srečevanja in druženja, ter prenos tovrstnih praks in idej v galerijske kontekste pomenita težišče zanimanja, s katerim želi umetnica gledalčevo pozornost preusmeriti v razmislek o nujnosti sodelovanja, komunikacije in dialoga v skupnosti. Z mislijo na to, da je vstop v pritličje brezplačen, je umetnica kiparske mizanscene ustvarila tudi na podlagi tehtnega premisleka o umestitvi razstavnega prostora med peš cono ob reki Ljubljanici na eni in notranje dvorišče na drugi strani hiše. Tako je želela poudariti idejo možnosti podaljšanja oziroma povezovanja dveh javnih območij v okolici Cukrarne.
Izbor del in dialoške povezave med njimi ter zlasti nova produkcija, nastala prav za galerijo Cukrarne, so v sozvočju z njihovimi sugestivnimi oblikami in ne nazadnje samimi naslovi skulptur. Tschumi Alumni, DORIS, Stres v Teksasu, Slabe volje brez kioska in kuhinje ali pa Mokre noge in Poletje – to so le nekatera od njihovih igrivih in hkrati domiselnih poimenovanj. Njihova preudarna postavitev s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega ter jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov. Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč istočasno tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe. Tako umetniško delo postane klop za sedenje, na katero avtorica umesti kalupe različnih rekvizitov, denimo pepelnika, šminke, verižice ali čevljev, s katerimi aludira na možne pristope k aktivaciji. Dela, narejena v kombinaciji lesa, betona in različnih umetnih materialov, s svojo živopisnostjo neprenehoma vabijo gledalca k interakciji oziroma k razmisleku o njihovem namenu. Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.
Poleg omenjenih »aktivacijskih pripomočkov« njene skulpture vključujejo tudi ikonografske interpretacije in oblikovne asociacije na različne dele ženskega telesa, kot so prsi, kodri las ali pa stopalo oziroma v zvezi z njim obuvalo z visokimi petami, ki je predmet poudarjanja lepote in hkrati predmet večne neudobnosti. Na razstavi je predstavljenih nekaj skulptur – klopi, manjših in velikih, izjemno dolgih, samostojnih ali postavljenih v celote – ki kar kličejo po sedenju, istočasno pa med njimi najdemo tudi skulpture v obliki nekakšnih paravanov oziroma pregrad, za katerimi lahko odkrijemo skrite kotičke za razmislek, klepet ali pa le mirno odmaknjeno sedenje.
Arhitektura
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame
V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.
Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.
Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.
Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.
V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.
DOGODKI
Predstavljen program EPK GO! 2025
V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.
Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.
Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.
Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.
Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.
Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.
Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.
To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.
V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.
Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.
Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.
DOGODKI
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
Edinstveni sladki okusi in romantična atmosfera so popoln recept za vikend v znamenju čokoladnega festivala. Od 8. do 10. novembra bo Opatija znova postala prava čokoladna prestolnica, kjer bodo ljubitelji te sladke dobrote lahko uživali v vrhunskih okusih in nepozabnih čokoladnih doživetjih. Čokoladnemu festivalu se pridružuje hotelska veriga Amadria Park, ki v svojem sladkem čokoladnem laboratoriju Milenij Choco World v času festivala organizira navdihujoče čokoladne delavnice. Vse do 15.decembra se lahko razvajate tudi z razkošnimi čokoladnimi masažami, izbranimi sladicami v zgodovinski kavarni, čokoladno gastronomsko ponudbo in si privoščite popoln oddih v znamenju čokolade.
Čokoladna masaža v priljubljenem letovišču cesarjev
Amadria Park Hotel Milenij, ki se nahaja v središču Opatije, je prava zgodovinska znamenitost, ki prinaša razkošje habsburške aristokracije v današnji čas. Zgrajen v času Habsburžanov, hotel Milenij ni le luksuzna vila, ampak tudi kulturno-zgodovinski simbol, kjer so nekoč bivali plemiči, vključno z legendarno cesarico Sissi. Posebna SPA ponudba med Festivalom čokolade zato vključuje tudi kraljevske čokoladne tretmaje, ki obljubljajo vrhunsko sprostitev.
Posebna ponudba masaž ob Festivalu čokolade dodatno bogati doživetje in vključuje štiri luksuzne tretmaje, vsak v trajanju 50 minut: Čokoladno masažo, Jaffa doživetje, Črno-beli svet in Pina Colado. Vsak od teh tretmajev je zasnovan tako, da gostom nudi občutek kraljevskega razkošja in popolne sprostitve.
Čokoladni meni pod znamenitimi arkadami
Elegantna restavracija Argonauti, ki se nahaja v hotelu Milenij, ponuja prefinjeno in avtentično gastronomsko doživetje s pogledom na morje. V notranjosti restavracije je razkošen prostor z dih jemajočimi detajli, stene pa krasijo freske, ki pripomorejo k edinstveni atmosferi. Med festivalom restavracija pripravlja poseben jedilnik, ki bo na voljo od 15. novembra do 15. decembra. V tem času pa ne zamudite tudi ročno izdelanih čokoladnih pralin Milenij Choco na priljubljeni terasi kavarne Wagner.
Zgodovinska kavarna nad tovarno čokolade
Kavarna hotela Continental je že od nekdaj znana kot kraj za najboljše sladice v Opatiji in nosi naziv najstarejše mestne kavarne v Opatiji. V času čokoladnega vikenda bodo gostje lahko uživali v ročno izdelanih čokoladah, čokoladnem fonduju, sladicah, polnjenih s čokolado, ter si privoščili izbrane tople in hladne čokoladne napitke.
Gastronomska ponudba ob morju
Prav na obali se nahaja Amadria Park Hotel Royal, ki ponuja edinstveno gastronomsko ponudbo v restavraciji Symphonie. Tam bodo goste razveselili s posebnim, čokoladnim jedilnikom in prijetno živo glasbo. Dogodek je odprt za vse obiskovalce – tako hotelske goste kot zunanje obiskovalce.
Polepšajte si torej jesenske dni s sladkim oddihom v Opatiji in uživajte v izbranih okusih čokoladnega festivala. Privoščite si popoln oddih v hotelih Amadria Park, sproščujoče trenutke s tradicijo in razvajanje s pogledom na morje. Ne zamudite čokoladnega raja v Opatiji, od 8. do 10.novembra!
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
DOGODKI1 mesec nazaj
V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju