DOGODKI
Samostojna razstava v CUKRARNI: Maruša Sagadin – Mokre noge

V Galeriji Parter se s samostojno razstavo Maruše Sagadin pričenja programska shema z izhodiščem v konceptu »en prostor – en umetnik – en projekt«. Na Dunaju živeča umetnica je najprej končala študij arhitekture v Gradcu in kasneje še študij kiparstva na dunajski Akademiji za likovno umetnost. Na razstavi s pomenljivim naslovom Mokre noge so predstavljena njena novejša dela oziroma premišljene kompozicijske celote, metaforično povezane z razmislekom o izbranih segmentih urbanih površin, namenjenih javnemu zbiranju.
Kustosinja: Alenka Gregorič
Poudarek na refleksiji osnovne namenskosti javnih površin, ki so bile prvotno zamišljene kot kraji srečevanja in druženja, ter prenos tovrstnih praks in idej v galerijske kontekste pomenita težišče zanimanja, s katerim želi umetnica gledalčevo pozornost preusmeriti v razmislek o nujnosti sodelovanja, komunikacije in dialoga v skupnosti. Z mislijo na to, da je vstop v pritličje brezplačen, je umetnica kiparske mizanscene ustvarila tudi na podlagi tehtnega premisleka o umestitvi razstavnega prostora med peš cono ob reki Ljubljanici na eni in notranje dvorišče na drugi strani hiše. Tako je želela poudariti idejo možnosti podaljšanja oziroma povezovanja dveh javnih območij v okolici Cukrarne.

Izbor del in dialoške povezave med njimi ter zlasti nova produkcija, nastala prav za galerijo Cukrarne, so v sozvočju z njihovimi sugestivnimi oblikami in ne nazadnje samimi naslovi skulptur. Tschumi Alumni, DORIS, Stres v Teksasu, Slabe volje brez kioska in kuhinje ali pa Mokre noge in Poletje – to so le nekatera od njihovih igrivih in hkrati domiselnih poimenovanj. Njihova preudarna postavitev s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega ter jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov. Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč istočasno tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe. Tako umetniško delo postane klop za sedenje, na katero avtorica umesti kalupe različnih rekvizitov, denimo pepelnika, šminke, verižice ali čevljev, s katerimi aludira na možne pristope k aktivaciji. Dela, narejena v kombinaciji lesa, betona in različnih umetnih materialov, s svojo živopisnostjo neprenehoma vabijo gledalca k interakciji oziroma k razmisleku o njihovem namenu. Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.
Poleg omenjenih »aktivacijskih pripomočkov« njene skulpture vključujejo tudi ikonografske interpretacije in oblikovne asociacije na različne dele ženskega telesa, kot so prsi, kodri las ali pa stopalo oziroma v zvezi z njim obuvalo z visokimi petami, ki je predmet poudarjanja lepote in hkrati predmet večne neudobnosti. Na razstavi je predstavljenih nekaj skulptur – klopi, manjših in velikih, izjemno dolgih, samostojnih ali postavljenih v celote – ki kar kličejo po sedenju, istočasno pa med njimi najdemo tudi skulpture v obliki nekakšnih paravanov oziroma pregrad, za katerimi lahko odkrijemo skrite kotičke za razmislek, klepet ali pa le mirno odmaknjeno sedenje.
DOGODKI
Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so uradno odprli enega najpomembnejših oblikovalskih dogodkov v Evropi, ki Ljubljano za nekaj dni postavlja v središče evropske vizualne umetnosti. Med 6. in 8. junijem bodo na festivalu predavali vodilni mednarodni in domači strokovnjaki, hkrati pa bodo podeljene tudi prestižne Evropske oblikovalske nagrade (EDA).
Uradno se je začela 19. edicija Evropskega oblikovalskega festivala, ki bo v Ljubljano privabila oblikovalce, predavatelje in strokovnjake s področja vizualnih komunikacij iz celotne Evrope. Osrednja tema letošnjega festivala “Ekscentričnost v fokusu” poudarja ustvarjalne prakse in ideje, ki nastajajo zunaj tradicionalnih kulturnih središč. Poleg številnih razstav in delavnic, ki spremljajo festivalski program, bodo podeljene Evropske oblikovalske nagrade (EDA), med finalisti pa so tudi slovenski oblikovalci. Zmagovalci bodo razglašeni v soboto, 7. junija.

Demetrios Fakinos, direktor Evropskih oblikovalskih nagrad, je ob tem poudaril pomen festivala za Ljubljano: “Ko smo leta 2007 začeli z Evropskimi oblikovalskimi nagradami, smo si želeli, da festival vsako leto obišče mesto, katerega ustvarjalna energija si zasluži pozornost Evrope. Letos je ta pozornost namenjena Ljubljani. Tema festivala ‘Ekscentričnost v fokusu’ potrjuje, da najbolj izvirne ideje v Evropi pogosto vzniknejo zunaj središča. Osrednja razstava festivala ‘Ekscentričnost – Oblikovanje izven središča’ bo to prikazala vizualno, sobotna podelitev nagrad pa bo to proslavila.”
Radovan Arnold, predsednik Fundacije Brumen, letošnje soorganizatorke festivala, je poudaril dolgoročno vrednost dogodka: “Za Fundacijo Brumen je soorganizacija Evropskega oblikovalskega festivala in podelitve Evropskih oblikovalskih nagrad predvsem priložnost za oblikovanje platforme, ki presega štiri festivalske dni. Z gostovanjem festivala v Ljubljani postavljamo lokalne ustvarjalce ob bok najboljšim v Evropi, regiji pa dajemo vidnost. Še ena posebnost festivala je tudi enotna vstopnica, ki omogoča obisk razstav, delavnic in predavanj na glavnih prizoriščih po Ljubljani.”

Oblikovalec Gregor Žakelj, ustanovitelj studia Visual Brain Gravity in prejemnik EDA 2013, je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za razvoj oblikovalcev: “Čeprav oblikujem že več kot 25 let me vsak nov projekt znova postavi pred svežo učno izkušnjo – kar je, vsaj zame, eden najlepših vidikov našega poklica. Prav zato so tudi festivali nujni; pomagajo ohranjati širino in razvoj discipline. V času, ko tehnologija pogosto zasenči pomen kakovostnega oblikovanja, je ključno, da si občasno nastavimo ogledalo. Ne glede na to, kje smo na svoji poti – odprtost, refleksija in stalno učenje ostajajo jedro naše obrti.”
Več informacij o festivalu in celoten program je na voljo na www.europeandesign.org ter na Instagram profilu Evropskih oblikovalskih nagrad.
DOGODKI
Svetlobna gverila 2025 – motnje

Na različnih koncih Ljubljane so zažarele svetlobne instalacije, ki jih je pripravilo 35 umetnikov in sem se je začel 19. mednarodni festival Svetlobna gverila, ki bo do 14.junija potekal na temo Motnje.
Pričakujoč predvidljivost in vsaj zmerno utečenost naših življenj smo ljudje kaj hitro vznemirjeni ob vzniku kakršnihkoli motenj, ki zamajejo naš vsakdanjik in prekinejo njegov ustaljeni potek. Zdi se, da je spekter potencialnih motenj, ki dosegajo naš um in telesa, dandanes vseobsežen: nanje lahko naletimo tako v fizičnem svetu, naj si bo v mestu ali v naravnem okolju, kot tudi v virtualnih prostranstvih in seveda v najrazličnejših socialnih interakcijah. Še marsikaj od tistega, kar se dogaja na polju družbenega, se v času povampirjenega neoliberalizma kaže kot nekakšna motnja, kot odklon od normalnosti, ki smo je bili privajeni.

Motnje so odkloni od ustaljenega poteka stvari, kar implicira njihovo začasnost; po drugi strani nam lahko omogočajo tudi rast in nova spoznanja, obogateno védnost o svetu, kjer živimo. Ob umetniških delih s tokratne Svetlobne gverile, katere osrednja tema so prav Motnje, ne manjka tovrstnih poudarkov – domače umetnice in umetniki kot tudi četica njihovih kolegov iz tujine tematiko motenj s pomočjo medija svetlobe interpretirajo na vsebinsko in formalno izjemno pestre ter zanimive načine. Izraznost predstavljenih del se dotika tako fizičnih oziroma prostorskih, družbenih kot povsem psiholoških vidikov najrazličnejših motenj. Avtorice in avtorji nemalokrat izhajajo iz učinkov tehnologije na našo vsakdanjost, pri čemer s poigravanjem z gledalčevo percepcijo raziskujejo ter interpretirajo mnogotere fenomene sodobnega sveta. Navsezadnje lahko tudi sama umetnost funkcionira kot svojevrstna motnja – žal jo tako dojema še marsikdo, kar navsezadnje dokazuje vedno bolj težavno iskanje ustreznih lokacij za njeno predstavitev oziroma njihova nedostopnost zaradi različnih komercialnih apetitov.
Festivalska prizorišča – pri čemer epicenter dogajanja še vedno ostajata Galerija Vžigalica in njena bližnja okolica – so letos razpršena po širšem mestnem središču in segajo vse od Špice na Prulah do AKC Metelkova mesta. V treh tednih, kolikor traja festival (pri čemer bo razstava v Galeriji Vžigalica na ogled do konca poletja), si bo na izbranih lokacijah moč ogledati vrsto svetlobnih instalacij, projekcij in prostorskih postavitev, katerih osrednji povezovalni element je, ob sami naslovni temi, raziskovanje medija svetlobe v kontekstu sodobne vizualne ter intermedijske umetnosti.
Tudi v letošnjem letu je Laboratorij Svetlobne gverile, program produkcijskih delavnic, kjer so avtorji različnih provenienc ob pomoči izkušenih mentorjev razvijali nova umetniška dela. K sodelovanju so povabili tudi številne izobraževalne institucije ter študentom oziroma dijakom omogočili tehnično in kuratorsko pomoč pri produkciji in zahtevnem umeščanju del na javne površine mesta. Posebej velja izpostaviti tudi cikel, poimenovan Supernove: gre za prve večje samostojne svetlobne projekte na prostem, pod katere se podpisuje vrsta mladih avtoric in avtorjev. V sklopu festivala se obeta tudi nova stalna postavitev; odprtje na Trgu brez zgodovinskega spomina v osrčju AKC Metelkove mesta bo potekalo natanko teden dni po odprtju festivala (30. 5.).

Tudi 19. edicija prinaša pester in zanimiv program, ki bo v javnem prostoru pritegnil številčno publiko, tudi s kolesarskim vodstvom (vsako sredo in soboto zvečer).
Projekti na prostem so vse dni v tednu na ogled med 21.30 in 23.30.
Brezplačna festivalska vodstva s kolesi potekajo vsako sredo in soboto ; zbirno mesto pred Galerijo Vžigalica ob 21.00.
Vsako sredo ob mraku (21.30) napovedujemo tudi plesni performans v sodelovanju s Plesnim Teatrom Ljubljana, kjer bo plesalka Alja Lacković pred oknom galerije vzpostavljala gibalni dialog s projekcijo.
Arhitektura
Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran arhitektov Uroša Rustje, Primoža Žitnika, Mine Hiršman in Matea Zonte ter krajinskih arhitektov Ane Kučan, Luke Javornika in Danijela Mohoriča. Na nocojšnji prireditvi so podelili tudi tri Plečnikove medalje. Priznanja tudi za Vrtec Bohinj, revitalizacijo ulic na Ptuju, knjigo o arhitektih in spletno stičišče.

Kot piše v utemeljitvi Plečnikove nagrade, zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Avtorji višinsko razliko izjemno zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Členitev enotnega pokopališkega prostora na več delov, tako da se posamezna grobna polja potopijo v okoliški gozd, odpira možnost prepletanja gozdne krajine s prostori grobov, kar subtilno aktivira potencial javnega prostora in ga hkrati zaščiti, uporabnikom pa ponuja parkovno ureditev, ki presega program in prostor pokopališča.


Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je žirija namenila Vrtcu Bohinj. Avtorji arhitekture so Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga, avtorja krajinske arhitekture Luka Javornik in Lara Gligić. Vrtec je umeščen na rob največjega naselja v Bohinjski dolini in se z vhodnim dvoriščem navezuje na nasproti ležeče dvorišče osnovne šole. Dialog med vzgojnima institucijama je po besedah žirije vzpostavljen tako v vsebinskem kot tudi v formalnem smislu. Merilo vrtca pa je hkrati pomembno tudi zaradi velikosti lastnih volumnov, ki temeljijo na tipologiji bohinjske domačije, a na neobičajen način. Gre namreč za njeno povečavo, ki ob dosledni izpeljavi projekta dobi svojo arhitekturno vrednost.

V kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija Plečnikovo medaljo namenila revitalizaciji Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami v starem mestnem jedru Ptuja. Avtorji arhitekture so Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher in Samo Kralj, avtorji krajinske arhitekture Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali. Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Intervencije v obliki urbane opreme malega merila delujejo “akupunkturno”, saj izkušnji daje takt predvsem veliko merilo mesta, je zapisala žirija.

Štipendija Plečnikovega sklada Elvisu Jerkiču
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel Zaš Brezar za platformo Landezine. Kot piše v utemeljitvi, je Landezine platforma, ki se je iz virtualne točke za objavo referenčnih krajinskoarhitekturnih projektov razvila v mednarodno spletno stičišče, z organizacijo dogodkov pa tudi v realni prostor za spremljanje, razkrivanje in raziskovanje smernic urejanja odprtega prostora. Zanjo so značilne stalna rast, hitra odzivnost, občutljivost in odprtost za soočanje s pogosto neprijetnimi vprašanji sedanjosti in prihodnosti.

Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko je žirija namenila knjigi Raimonda Mercadanteja z naslovom Between History, Ideologies and Conflicts, Architecture in Slovenia 1968-1991. Kot piše v utemeljitvi, knjiga z beleženjem mikrozgodovin polpreteklega obdobja osvetljuje delovanje arhitektov, razkriva širše sistemske in ideološke napetosti ter s tem vzpostavi dragocen vpogled v dogajanje, ki je bilo tesno prepleteno z jugoslovanskim prostorom, v širšem evropskem merilu.
Štipendijo Plečnikovega sklada pa je prejel Elvis Jerkič za magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi (2024).
-
GRADNJA4 tedni nazaj
Kulturni center Rotovž – novo srce Maribora
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran
-
Dizajn2 meseca nazaj
Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič
-
Materiali2 meseca nazaj
Primerjava WC školjk s ciklonskim splakovanjem
-
DEDIŠČINA4 tedni nazaj
150 let od odkritja prvih kolišč na Ljubljanskem barju
-
Dizajn1 mesec nazaj
Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala
-
GRADNJA1 mesec nazaj
JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Prenova grajske rondele na Velenjskem gradu: kulturna naložba v vrednosti 1,2 milijona evrov