Connect with us

Arhitektura

Nagrada brumen za življenjsko delo oblikovalcu Petru Skalarju

Objavljeno

dne

Peter Skalar, čigar dela s svojim kultiviranim likovnim jezikom izražajo intelektualno širino, ki bogati tudi nas, je prvi prejemnik nagrade brumen za življenjsko delo. Nagrado mu bodo podelili v okviru 10. bienala slovenskega oblikovanja Brumen.

Leta 1941 rojeni Peter Skalar je eno najpomembnejših imen grafičnega oblikovanja in vidnih sporočil pri nas, ki se še kako dobro zaveda pomena in družbenega poslanstva grafičnega oblikovalca za sodobno vizualno kulturo. Med drugim je bil dejaven kot pisec strokovnih besedil in uveljavljen kot dober poznavalec teorije.

Peter Skalar. Foto: Fundacija Brumen/Primož Korošec

Prav tako je bil med soustanovitelji Fundacije Brumen in več let tudi njen vodja kot tudi vodja bienala Brumen, ki je osrednji dogodek na področju oblikovanja v Sloveniji. Na njem se predstavljajo najboljši dosežki slovenskega oblikovanja zadnjih dveh let, mednarodna žirija pa vrhunskim projektom podeli istoimenske nagrade. Fundacija, bienale in nagrade so poimenovani po Jožetu Brumnu (1930–2000), enem izmed pionirjev grafičnega oblikovanja pri nas.

Vidna sporočila, postavljena na raven javne dobrine
Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala Vesna Teržan, je Skalar najprej pomemben zaradi svojega opusa, v katerem prevladuje natančno premišljen ustvarjalni pristop z jasno in trdno strukturo likovnih elementov. Njegov pristop, ki je funkcionalen in prijazen do uporabnika, zaznamuje visoka stopnja askeze.

Kultivirani likovni jezik Petra Skalarja je v javni skupni prostor vedno prinesel presežek. S svojimi deli je namreč postavil vidna sporočila na raven javne dobrine, ki plemeniti naše skupno okolje. Zaveda se pomena dobro strukturiranega likovnega polja, kompozicije, sintakse in semantičnih poudarkov, ki grafičnemu oblikovanju in vidnim sporočilom sploh omogočijo, da dosežejo in nagovorijo ciljno publiko. Primarna likovna sintaksa ter premišljena semantična nadgradnja skupaj z ubrano tipografsko strukturo dajejo njegovim delom jasnost, odličnost in eleganco, še piše v utemeljitvi.

Filmska glava TV obzornik, RTV Ljubljana, 1966. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja

Študij oblikovanja zaživi na likovni akademiji
Aktivno se je angažiral pri razvoju stroke, pri čemer je bil sestavni del jedra skupine kolegov v prizadevanjih za ustanovitev visokošolskega študija oblikovanja v okviru ljubljanske akademije za likovno umetnost. Tako je pomembna tudi njegova vloga pedagoga in predavatelja na leta 1984 ustanovljenem oddelku za oblikovanje.

Označevalni sistem Urgentnega bloka Kliničnega centra v Ljubljani, 1980. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja

Od arhitekture k oblikovanju
Skalar je leta 1960 vpisal študij arhitekture na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Nekaj časa je študiral tudi na eksperimentalni B-smeri na oddelku za arhitekturo pri Edu Ravnikarju, pri katerem je tudi diplomiral. Po diplomi je pridobil status samostojnega oblikovalca ter je skupaj s Špelo Kalin in Sašem Mächtigom ustanovil Studio ARS, ki pa so ga leta 1969 preimenovali v Studio MSSV, v katerem so se jim pridružili Judita SkalarMatjaž Vipotnik in Janez Suhadolc. Je prejemnik tako nagrade Prešernovega sklada kot tudi Prešernove nagrade.

Petru Skalarju bodo nagrado podelili jutri, 13. aprila ob 19. uri na odprtju razstave in podelitvi preostalih nagrad 10. bienala Brumen v Narodni galeriji.

Monografija Miljenko Licul, Fundacija Brumen, Narodna galerija, 2011. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja

Arhitektura

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Objavljeno

dne

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in drugih zanimivih stavb, ki si jih bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov.

Z letošnjo temo festivala “Arhitektura v novi realnosti” želijo organizatorji OHS spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. »Čas, v katerem živimo, preizkuša našo civilizacijo na zelo različnih nivojih. Planet, družba, gospodarstvo, okolje, kultura in vrednote se spreminjajo hitreje, kot se ljudje nanje navajamo in odzivamo. Arhitektura bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika in celotne družbe. Organizatorji želijo s festivalom OHS poudariti njeno pomembno vlogo, ki pa je lahko v družbi uresničena le s poglobljenim razumevanjem njenega poslanstva,« so zapisali ob napovedi festivala, ki bo letos potekal že trinajstič zapored. Posamezne objekte si bo mogoče ogledati v živo ob vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda na spletni strani OHS.

Od hiše v naravi do mini doma za dva

Program tridnevnega arhitekturnega festivala letos odpira vrata izbranih stanovanj in družinskih hiš, vzgojno izobraževalnih ustanov, vrtcev in šol, poslovnih stavb in sodobnih delovnih prostorov, kulturnih institucij, knjižnic in ustvarjalnih prostorov za umetnike, ter več turističnih objektov in športnih stavb. Med njimi so tudi izbrana stanovanja in družinske hiše po Sloveniji, kot je Hiša za pet (Biro Gašperič) v Idriji, ki v naravi omogoča bivanje v popolnem stiku z naravo.  Leseni kocki, nekoliko zamaknjeni med seboj in povezani s pergolo, trdno in kljubovalno stojita na bregu. Njuna stroga ortogonalna geometrijska oblika poudarja nežne obline okoliškega terena, medtem ko se obe terasi iztegujeta naprej, kot da želita poleteti nad dolino.



V program so uvrščena tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki prikazujejo inovativne rešitve pri prenovah starejših objektov. »Hiša MM (biro a2o2 arhitekti) v središču Domžal je bila ena redkih še ohranjenih tipičnih hiš v naselju. Arhitekti so s prenovo ohranili identiteto stare stavbe in ji vdahnili novo življenje s sodobnimi funkcionalnostmi.
Hiša predstavlja dober primer alternativnega in finančno primerljivega pristopa k prenovam hiš, ki je dolgoročno vzdržen,« pravijo organizatorji.



Hiša RE_RE (AG BIRO 55), ki je prav tako na ogled, sicer v Komendi, pa je po mnenju organizatorjev ena izmed bolj inovativnih hiš na letošnjem festivalu. Avtorji so pri prenovi starejšega objekta upoštevali dve trajnostni strategiji (RE)novacijo in (RE)ciklažo. Obstoječe stroje v notranjosti objekta so zamenjali s primarnimi elementi domovanja (ognjišče, leseno pohištvo, kavč …). Ostanke gradbenega materiala, ki je nastal pri prenovi, pa so ponovno uporabili za zunanje oporne zidove in ureditve. 

Strategiji prenove so avtorji dodali še strategijo ponovne uporabe ruševin, ki so nastale kot posledica prenove. Z ostanki opeke, betona, strešnikov in asfalta kot presežka pri posegu v stari objekt so zapolnili zunanje oporne zidove (gabione). Tako se zgodi reciklaža na stiku človekovega posega v naravo v upanju na vzpostavitev prepotrebnega novega odnosa.



»Možno rešitev problema pomanjkanja stanovanj si bo mogoče ogledati na primeru mikro stanovanja v Ljubljani – 5 x 5 m2 minimalni dom za 2, ki ga je arhitekt Aleksander Vujović ob splošnem pomanjkanju stanovanj z reorganizacijo tlorisa in uporabo strategij za varčevanje s prostorom preuredil iz minimalne stanovanjske enote vzdrževalca sosednjega, večjega stanovanja.«

Zdaj je to prilagodljivo, 25 m² veliko stanovanje za mlad par (arhitekt in zdravnica). Lahko se spremeni v dnevno sobo, delovni prostor (studio), spalnico ali prostor za druženje in mini kino projekcije.



Zelo zanimivo naselje hiš pod imenom “Soseska Brezovica” je nastalo na Brezovici pri Ljubljani, pod katerim je podpisan biro Arhimetrics arhitekti.



NA OHS je predstavljen tudi projekt – Hotel Maestoso. Ta je ob kobilarni Lipica največji od vseh nastanitvenih objektov v kraju. Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove in razširitve hotela je bilo poiskati način, kako omehčati prisotnost objekta v prostoru. Rezultat dela avtorske skupine je bila vzpostavitev nove, lahke lesene konstrukcijske opne, ki v največji meri dematerializira objekt in mu zagotovi izrazit in prepoznaven karakter. 

Poseben pečat preurejenemu hotelu daje oblikovan interier, ki je zasnovan kot moderna interpretacija notranjega prostora konjušnic.



Na voljo bo na ogled tudi Galerija Cukrarna, ki je del javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Cukrarna je bila postavljena v začetku 19. stoletja na obrobju tedanje Ljubljane kot rafinerija sladkorja. Avtor prvotnega objekta je Matej Pertsch. Zaradi mnogoplastne stavbne in literarne zgodovine je varovana kot kulturna dediščina. Leta 2009 je Mestna občina Ljubljana razpisala natečaj, kjer je biro Scapelab predlagal, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. Celotna investicija  je ocenjena na 23,2 mio €, od tega je vrednost gradbene pogodbe 21,5 mio €. Mestna občina Ljubljana je iz mehanizmov celostnih teritorialnih naložb pridobila nepovratna sredstva v višini dobrih 13 mio.

Z rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki se je začela oktobra 2018, in ureditvijo okolice je Mestna občina Ljubljana izboljšala urbano okolje in še dodatno oživila širše mestno središče. Poleg tega je v prostoru odpravila fizično oviro, ki ovira mobilnost na tem delu Poljanskega nasipa in tako omogočila optimalno povezavo med mestnim središčem ter urbaniziranimi območji na vzhodu mesta.



Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi javne objekte: Stanovanjsko sosesko Novo Brdo v Ljubljani, prenovljeni Grad Štanjel in Grad Rihemberk, Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnico Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru in Knjižnico Damir Feigel – Narodno in študijsko knjižnico v Gorici. Tematska vodenja pa bodo posebno pozornost namenila kulturni dediščini arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Za nekatere projekte so obvezne prijave, ki pa jih lahko opravite preko spletne strani Odprte hiše Slovenije.

Na arhitekturnem sprehodu po Plečnikovi Ljubljani bodo predstavljene vrednote Plečnikove dediščine v kontekstu vpisa arhitektovih del na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Opazovali bomo, kako je arhitekt oblikoval mesto po meri človeka in pri vsakem posegu upošteval in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Objavljeno

dne

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu. Načrti za obnovo, ki so začeli nastajati prejšnji mesec, bodo morda tudi matrica za obnovo drugih ukrajinskih mest.

Združeni narodi zbirajo delovno ekipo, ki bo projekt koordinirala, v panel strokovnjakov so vključeni tudi z univerz Harvard in Oxford ter predstavniki Fundacije Normana Fosterja.

Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, ki je bilo uničeno v ruskih bombnih napadih, bo “na čelu kampanje prenove”, sta v skupni videoprezentaciji napovedala župan Igor Terekov in Norman Foster. “To je izjemna priložnost, da združimo najboljše, najbolj priljubljene plati mesta z mestom prihodnosti, ki mi ga je zelo slikovito opisal župan,” je komentiral Foster. Med njegove najslavnejše stavbe spadata slavna “Kumarica” v Londonu in modernistični sedež banke HSBC v Hongkongu.

Harkov, ki leži samo 40 kilometrov od ukrajinske meje z Rusijo, je bil v bombardiranjih močno poškodovan. Foto: Kharkiv news

“Lotil se bom zbiranja največjih umov z najboljšimi urbanističnimi, arhitekturnimi, oblikovalskimi in inženirskimi sposobnostmi, da bomo začeli preporod,” še napoveduje Foster, ki je na čelu največjega britanskega arhitekturnega biroja, Foster + Partners. “V duhu združevanja globalne ozaveščenosti in lokalnega aktivizma bi rad najboljše ukrajinske talente povezal s svetovnimi izkušnjami in nasveti.”

Terekov napoveduje, da bo poudarek na gradnji unikatnih sosesk in visokoindustrijskih parkov, kar bo vtisnilo mestu nov pečat. Na novo bo treba zgraditi tudi infrastrukturo, administrativna poslopja, šole in vrtce. “Približno četrtina stavb v Harkovu je uničena, bombardiranja pa se še niso končala,” opozarja župan.

V ruski invaziji v Ukrajini je bilo ubitih več tisoč ljudi, 11 milijonov ljudi je zapustilo domove, mesta in vasi so bila zravnana s tlemi. Moskva svoje poteze imenuje “posebna vojaška operacija”, s katero naj bi Ukrajino zavarovali pred fašističnimi elementi. Ukrajina in njeni podporniki na Zahodu odgovarjajo, da je to samo pretveza za neprovocirano agresijo.

Med Fosterjeve najslavnejše stavbe spadata slavna “Kumarica” v Londonu in modernistični sedež banke HSBC v Hongkongu.

Nočejo zgolj kopij tuje arhitekture
Na Fosterjeve načrte se je že odzvalo vodstvo arhitekturne šole v Harkovu: hvaležni so za pozornost, ki jo je “zvezdniški” arhitekt pritegnil k njihovemu mestu, upajo pa, da bo vest sprožila javno razpravo o tem, kdo vse naj bo vključen v načrtovanje obnove mesta.

Ustanovitelj arhitekturne šole v Harkovu Oleg Drozdov je v spletnem seminarju opozoril, da se mora Ukrajina paziti “intelektualnega kolonializma”, ko razmišlja o prihodnosti svojih mest. “21. stoletje je stoletje zvezdništva, gotovo bomo pritegnili velika imena, ne samo v arhitekturi, ampak tudi na drugih področjih. Ljudem je všeč ta pozornost, ki jo dobiva naša dežela, zato se ji ne moremo izogniti, ampak kot strokovnjaki moramo biti zelo jasni v svojih izjavah,” dodaja njegova kolegica Irina Macevko“Kdo – in zakaj – naj bo vključen v proces rekonstrukcije? To je pomembno, še posebej za Ukrajino, deželo, ki je še vedno v fazi preobrazbe, ki se še vedno uči razpravljati. Mislim, da bi to morali biti arhitekti in strokovnjaki, ki že imajo izkušnje z delom v Ukrajini. Zelo pomembno je razumeti lokalni kontekst, politično situacijo, kulturno ozadje. Pomembno je, da ne uporabimo postopka kopiraj-prilepi, pač pa apliciramo najboljše izkušnje na lokalni kontekst. Na lokalni ravni bi tudi morali določiti, kdo in zakaj bo vključen.”

Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, ki je bilo uničeno v ruskih bombnih napadih, bo“na čelu kampanje prenove“. To je izjemna priložnost, da združimo najboljše, najbolj priljubljene plati mesta z mestom prihodnosti, je povedal Foster.
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Objavljeno

dne

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels Group. Med 19 finalisti natečaja je bil sicer tudi slovenski biro Bevk Perović Arhitekti, ki je na koncu zasedel tretje mesto.

Nova zgradba bo končana do leta 2032, Prago pa bo stala kar neverjetnih 244 milijonov evrov oz. šest milijard kron.

Predlog slovenskega biroja Bevk Perović Arhitekti, ki se je uvrstil na tretje mesto. Foto: Bevk Perović Arhitekti

Navodila natečaja so bila: srce stavbe, torej glavna dvorana, mora ustrezati merilom 21. stoletja, tako po prostorskih in vizualnih parametrih kot tudi po akustičnih kapacitetah. Stavba mora biti dom za oba osrednja praška orkestra: Praški simfonični orkester (FOK) in Češke filharmonike. Prav tako bodo morali pod svojo streho najti prostor za glasbeni oddelek mestne knjižnice in dodatne prireditvene oz. ustvarjalne prostore.

Prav tako so si naročniki zamislili kavarno ali restavracijo na strehi, s katere se odpira razgled na celotno Prago. Streha bo vizualno tudi podaljšek novega trga, ki ga bodo oblikovali pred zgradbo. Nova gradnja ob reki Vltavi bo pomenila prvi korak revitalizacije okoliša Bubny–Zátory. Vltavska filharmonija (Vltavská Filharmonie) bo, napovedujejo Čehi, novo kulturno središče tako za prestolnico kot tudi za celotno državo.

Poskušali smo si zamisliti filharmonijo kot prispevek h kultnemu praškemu horizontu. Hoteli smo vzpostaviti povezavo med streho nove zgradbe in reko,” je pojasnil Bjarke Ingels, direktor danskega biroja. Nova zgradba bo odražala tok reke Vltave, pravi, in v arhitekturi dosegla to, kar je Bedřich Smetana v glasbi ustvaril s svojo slavno simfonično skladbo Vltava, delom cikla Moja domovina.

V novi stavbi bodo tri dvorane, ki bodo sprejele po 1800, 700 in 500 poslušalcev. Foto: Bjarke Ingels Group studio

Zakaj Praga sploh potrebuje novo filharmonijo?
V Pragi kake nove večje koncertne dvorane za simfonično glasbo niso gradili že vsaj sto let. Zadnja tovrstna noviteta, Smetanova dvorana, je vrata odprla konec leta 1912. Dvořákova dvorana v palači Rudolfinum je še starejša – datira v leto 1885. Obe dvorani sta bili seveda v preteklosti že prenovljeni, a ostajata historični arhitekturi in “ne moreta izpolniti vseh potreb 21. stoletja ali, kar je še pomembneje, vseh potreb simfonične glasbe”, kot se je izrazil Ondřej Boháč, direktor praškega inštituta za načrtovanje in razvoj (IPR).

“Praga se hoče uveljaviti ne samo kot mesto spomenikov, ampak tudi kot mesto navdihujočih kulturnih prireditev. Ustanovitev nove filharmonije Vltava bo okrepila in podprla te načrte.”

Praški župan Zdeněk Hřib je na predstavitvi izbranega projekta pripomnil, da je bil danski predlog od samega začetka njegov najljubši, predvsem zato, ker prinaša nekaj, kar je Pragi do zdaj manjkalo. “Prostor bo živ od strehe do reke – na terase se bo dalo dostopati naravnost s trga, zato bodo v stavbi lahko uživali vsi, tudi tisti, ki niso privrženci klasične glasbe.” Všeč mu je tudi, da bo stavba “v Prago pritegnila drugo vrsto turistov – takšne, ki pridejo zaradi kulture, ne samo zaradi poceni alkohola. Naše mesto potrebuje sodobno arhitekturo, ki bo skromno dopolnjevala delo naših prednikov.”

Nadaljuj z branjem
DOGODKI18 ur nazaj

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost.  V...

Arhitektura22 ur nazaj

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester...

Arhitektura22 ur nazaj

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu....

Arhitektura1 dan nazaj

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels...

Arhitektura1 teden nazaj

V Mariboru bo kmalu zrasla Zdravstvena postaja Magdalena

Mestna občina Maribor je pridobila sofinanciranje za izgradnjo Zdravstvene postaje Magdalena. Vrednost investicije v novo zdravstveno postajo, ki so jo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem

Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina....

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki...

POPULARNO