DOGODKI
Trajnostni pristop k projektiranju potresno obstojnih zidanih stavb
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je pred dnevi v sodelovanju z družbo Wienerberger Slovenija organiziralo strokovno srečanje, na katerem so obravnavali usmeritve za projektiranje potresno obstojnih zidanih stavb ter z različnih zornih kotov osvetlili problematiko potresne varnosti pri nas. Predavanja na temo, kako v prihodnje graditi varne stavbe ter kako sanirati obstoječe, da bodo potresno bolj varne, so prispevali strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo (ZAG), raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE & Univerze na Primorskem, Univerze v Splitu ter predstavniki družb Wienerberger in Knauf Insulation. Projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS sta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili po 3 kreditne točke.

”S tem izobraževalnim dogodkom, ki ga je spremljalo več kot 80 udeležencev, smo v združenju za trajnostno gradnjo želeli načrtovalcem stavb podati čim več koristnih informacij in usmeritev za protipotresno gradnjo, ki jim bo v pomoč tako pri snovanju novogradenj kot tudi pri sanacijah obstoječih večstanovanjskih in poslovnih objektov,” je uvodoma poudaril dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija. ”Na potrese bi morali biti bolje pripravljeni, zato je tudi ocenjevanje potresne ogroženosti stavb nujno. Najbolj ranljive stavbe bo treba utrditi ali pa jih nadomestiti z novimi, da bi zmanjšali najhujše posledice v primeru potresa. Doslej smo večji poudarek namenjali energetski prenovi, ki jo z različnimi finančnimi spodbudami in sprejetimi ukrepi stimulira tudi država, v prihodnje pa bo večjo pozornost treba posvetiti še potresni varnosti, kar pa bo za obstoječe starejše objekte tehnično in finančno bistveno bolj zahtevno. Upoštevati moramo, da je Slovenija potresno zelo izpostavljena, tveganje za nastanek škode in za življenje ljudi pa veliko. Da bi lahko gradbeniki in arhitekti pri načrtovanju predvideli ustrezno potresno varnost stavb, potrebujejo prave informacije in znanje o sistemih, metodah in tudi razpoložljivih materialih, s katerimi bodo lahko take objekte tudi uspešno in kakovostno zasnovali.”

Ocena potresne ogroženosti stavb v Sloveniji
Mag. Marjana Lutman, u. d. i. g. iz ZAG je udeležencem predstavila interdisciplinarne raziskovalne projekte POTROG za oceno potresne ogroženosti stavb in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji, ki jih izvaja ZAG skupaj s partnerji, financira pa Uprava RS za zaščito in reševanje. Rezultati teh projektov so hkrati tudi podlaga za reševanje aktivnosti v zvezi z izvajanjem ukrepov na področju potresne varnosti in postavljanjem prioritet reševanja potresno najbolj ogroženih stavb v Sloveniji. ZAG je za te projekte pripravil strokovne podlage ter orodja oz. aplikacije, ki jih potrebuje civilna zaščita, strokovna in tudi širša javnost, saj ti prispevajo k vsestranski pripravljenosti na potres in bistveno zmanjšujejo potresno tveganje.

Potresi so dogodki, na katere ne moremo vplivati, jih pa lahko merimo in statistično obdelamo. Za projektiranje je tako glede na tip tal pomembno evidentiranje seizmičnega dogajanja na kartah potresne mikrorajonizacije, ocena potresne odpornosti oz. ranljivosti stavb, saj so od njih odvisne posledice potresa, in evidentiranje števila uporabnikov, ki se v njih nahajajo. V Sloveniji sta bili do leta 2001 v veljavi dve metodi ocenjevanja potresne ranljivosti zidanih stavb (Vs v letu 1986 in RAN-Z v letu 1995), zatem pa še metodi PO-ZID (2001) in potresna odpornost armiranobetonskih stavb PO-AB (2002). Hitri računski metodi sta bili razviti zato, da bi bili rezultati čim bolj objektivni in tudi primerljivi z rezultati analiz različnih vrst konstrukcij. Nekaj stavb je bilo analiziranih s podrobnimi metodami, glavnina pa s hitrimi.
Tako je ocenjenih že preko 1600 stavb, preko 300 pa v okviru projektov POTROG. Večina se jih nahaja na območjih višje potresne nevarnosti ter na območjih zgodovinskih potresov. Po namembnosti gre za stavbe višjega pomena, kot so šole in večstanovanjski objekti, kjer se zadržuje večje število ljudi, med njimi pa je kar dve tretjini starejših. Te stavbe so sicer res potresno bolj ranljive, vendar največji problem predstavljajo višji objekti, zgrajeni po 2. svetovni vojni. Potresna ranljivost stavbe je namreč odvisna od njene konstrukcije, števila nadstropij ter starosti objekta. Pri ocenjevanju posledic potresa na stavbah se model POTROG navezuje že na evropsko potresno lestvico EMS-98, ki stavbe uvršča v razrede ranljivosti (intenzitetna lestvica od 1 do 12, pri čemer se od 6. naprej pričakuje poškodbe na stavbah) ter v kategorije poškodovanosti stavb (lestvica od 0 do 5). V okviru štirih projektov POTROG so bile razvite aplikacije za splošno javnost (Oceni svojo stavbo in Baza individualno ocenjenih stavb) ter aplikacije za pristojne organe in institucije s področja zaščite, reševanja in pomoči, s katerimi ti hitro pridobijo podrobne informacije o posameznem prizadetem območju, poškodovanosti stavb in življenjski ogroženosti populacije. Razvoj modela POTROG sovpada z obdobjem številnih prenov, zlasti tistih objektov, v katerih so bile finančne spodbude namenjene povečanju energetske učinkovitosti, vendar pa za dražje posege za utrditev stavb investitorji žal niso imeli dodatnih sredstev. Šele v letu 2019 so v dolgoročni strategiji med cilje energetske prenove stavb do leta 2050 vključili tudi potresni vidik. Z modelom POTROG so izdelane strokovne podlage ter postavljen kriterij za prioritetno podrobnejšo analizo in protipotresno utrditev. V strategiji za večstanovanjske stavbe do leta 2024 je uvedena še izkaznica stavbe kot instrument za informiranje lastnikov o energetski učinkovitosti ter potresni in požarni varnosti, predvideno pa je tudi financiranje za celovito prenovo stavb in za usposabljanje izvajalcev.
Protipotresna gradnja s Porotherm zidaki
O zidavi stavb z uporabo zidakov Porotherm družbe Wienerberger so v nadaljevanju prispevali predavanja prof. dr. Miha Tomaževič z Zavoda za gradbeništvo, prof. Boris Trogrlić z Univerze v Splitu ter Amel Emkić, mag. inž. grad. iz družbe Wienerberger. Prof. dr. Tomaževič je predstavil eksperimentalne raziskave, s katerimi so preverjali možnosti zidanja stavb z zidaki Porotherm IZO Profi (Wi Plan) na potresnih območjih. Z njimi so raziskovali mehanske lastnosti zidovja (ciklične strižne in preiskave tlačne trdnosti) ter raziskavo vplivov navpičnih vezi, ob zaključku projekta pa so na ZAG pripravili še priporočila za projektiranje in zidanje. Raziskave, ki jih je podprla družba Wienerberger, so pokazale, da se bodo stavbe višine treh, štirih ali tudi do petih etaž, sezidane z opečnimi bloki v sistemu povezanega zidovja, med potresom obnašale v skladu z zahtevami standarda EC 8. Ugotovili so, da navpične vezi močno povečajo sposobnost nosilnosti, deformabilnosti in sipanja energije konstrukcije med potresom, vezi v mejnem stanju porušitve in razpadanja zidov pa so celo prevzele navpično obtežbo in preprečile porušitev konstrukcije. Povečanje odpornosti konstrukcije z navpičnimi vezmi povezanih zidov na potresno obtežbo v primerjavi z odpornostjo konstrukcije iz nearmiranega zidovja je jasno pokazalo na zahtevo, da je treba vpliv navpičnih vezi upoštevati tudi pri računskih analizah potresne odpornosti konstrukcije.

Predstavnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Splitu prof. Boris Trogrlić je predstavil rezultate testiranj, ki so jih izvedli za potrebe ugotavljanja protipotresne odpornosti stavbe, sezidane z zidaki Porotherm IZO Profi. Prvo se je nanašalo na eksperimentalno preskušanje polnilnega zidovja pri delovanju sile pravokotno na ravnino zidu, drugo pa na numerično analizo toplotnih lastnosti zidanega objekta. Pri tem so preverjali opečni zid s tremi različnimi oblikami sidranja v armirano betonski zid ter izvedli primerjavo rezultatov numerične analize, izdelane na osnovi računalniške simulacije transmisijskega toplotnega toka, in sicer skozi opečni zid z integrirano toplotno izolacijo in skozi armirano betonski zid z izolacijo. Analiza je pokazala na velike prihranke energije v primeru zunanjega opečnega zidu, ki omogoča bistveno hitrejše segrevanje notranjih prostorov.
Gradbeni inženir Amel Emkić iz družbe Wienerbergerje v nadaljevanju predstavil celostni pristop k projektiranju in gradnji protipotresnih stavb in opozoril na nujnost hitrejšega razvoja materialov in sistemskih rešitev. To zahteva izpolnjevanje in spoštovanje različnih zahtev stroke za različne konstrukcijske sisteme, ki se nanašajo na trdnost materiala, energijsko učinkovitost, akustiko, požar in njihovo trajnost. Predstavil je koncept trajnostnega razvoja in optimizacije opečnih zidakov za različne sisteme gradnje na potresno ogroženih območjih (povezano, polnilno in predelno zidovje) ter izpostavil prednosti novih materialov(Porotherm Dryfix sistem), ki omogočajo enostavnejšo in trikrat hitrejšo gradnjo objektov z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi, visoko požarno odpornostjo in zvočno izolativnostjo ter visoko sposobnostjo akumulacije toplote ob nižjih emisijah CO2, kar investitorju ob nizkih stroških gradnje in vzdrževanja v prostorih nudi tudi prijetno in zdravo klimo. Zatem je predstavil še moderno programsko opremo AmQuake, skladno z zadnjimi evropskimi standardi Eurocode 6 in 8 in modernimi metodami vrednotenja potresne odpornosti, ki je namenjena projektantom pri načrtovanju varnih zidanih zgradb na potresnih območjih. Uvedba standarda Eurocode v EU obvezuje inženirje, da preverijo skoraj vse nove zidane zgradbe glede na njihovo potresno varnost, kar pomeni tudi gradnjo varnejših stavb za prebivalstvo. Program AmQuake, ki temelji na pushover analizi in metodi nadomestnega okvirja, jim tako z uporabo modernih verificiranih metod hitro in učinkovito pomaga pri zahtevanih preverjanjih varnosti, tak pristop pa jim ponuja tudi največ možnosti za izkoristek celotne nosilnosti konstrukcije.

Potresi in požarna varnost stavb
Primož Bernard, dipl. inž. str. iz družbe Knauf Insulation se je v svojem predavanju osredotočil na fasade, ki predstavljajo kritični element stavbe, še posebej, če ob potresih zaradi poškodb strojnih inštalacij na objektu pride tudi do širjenja požara. Pri požarih so v začetni fazi pomembne lastnosti materialov ter njihova odzivnost na ogenj, saj lahko skrajšajo ali podaljšajo požar na objektu, v drugi, polno razviti fazi, pa je bolj pomembna požarna odpornost konstrukcije za preprečevanje širjenja požara tudi na sosednje objekte. Odziv na ogenj se v večini primerov preverja s SBI testiranjem, klasifikacija gradbenih materialov po standardu SIST EN 13 501-1 pa jih razvršča v razrede od negorljivih do lahko gorljivih (od A do F). Požarna odpornost pa je lastnost konstrukcije, pri kateri spremljamo odzivnost glede temperature, celovitosti, nosilnosti in sevanja (oznake so R, EW, EI in REI, izkazane v minutnih časovnih intervalih 30, 60, 90 in 120). V nadaljevanju je predstavil še požarno varstvene zahteve za kompozitne fasade, ki se najpogosteje uporabljajo za stanovanjske objekte. Stavbe so klasificirane po vrstah objektov (CC-SI), glede na višino ter zahtevano klasifikacijo same fasade oz. obloge zunanjih sten. Glede na zahteve smernice TSG-1-001 (2019), ki pripada Pravilniku o požarni varnosti v stavbah, morajo biti fasade stavb kritične infrastrukture negorljive, medtem ko so za stanovanjske objekte pod določenimi pogoji dovoljene tudi druge vrste fasad (stavbe nad 10 metrov višine morajo imeti po obodu stavbe med vsako etažo ločnico z razširjenim in neprekinjenim požarnim pasom). V posebno kategorijo sodijo stavbe, višje od 22 metrov, kjer je evakuacija ljudi ob požaru bistveno zahtevnejša. Zatem je predstavil še preskusne metode, s katerimi Knauf Insulation s svojimi izolacijskimi materiali iz kamene volne dokazuje doseganje visokih požarnih zahtev. Na koncu je izpostavil še dilemo, zaradi katere nastaja nov evropski standard za preskušanje požarnih lastnosti fasad. Trenutno veljavno ocenjevanje varnosti kompozitnih sistemov je v kontekstu realnega okolja verjetno precenjeno, vsekakor pa nerealno. Na vprašanje, ali je SBI test primeren za oceno nevarnosti kompozitnega sistema na fasadi, je namreč odgovor negativen. Projekt novega evropskega standarda za testiranje kompozitnih fasad je trenutno v drugi fazi, sledili ji bosta še dve z novimi preizkusi v evropskih laboratorijih po novih kriterijih ocenjevanja, po sprejetju standarda pa bo potrebna še implementacija v evropsko zakonodajo. K sreči je slovenska TSG-1-001 z razpoložljivimi predpostavkami dobro zasnovana, zato jo lahko do sprejetja novega standarda uspešno uporabljamo.

Potresno utrjevanje stavb z lesnimi ploščami
Slovenija, ki leži na potresnem območju in kjer je več kot tretjina prebivalcev visoko potresno ogrožena, ima pestro zgodovino ne tako šibkih potresov, najbolj pa nam je v spominu ostalo Posočje. V Sloveniji imamo velik fond stavb s seizmično neodpornimi stavbami, med katerimi je tudi veliko energijsko neučinkovitih. Načini energetske sanacije stavb so lahko tudi bolj kompleksni in hkrati naslavljajo tudi potresno problematiko. Doc. dr. Iztok Šušteršič z raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE & Univerze na Primorskem je prispeval predavanje na temo potresnega utrjevanja zidanih stavb s križno lepljenimi lesenimi ploščami. Predstavil je različne metode in možnosti uporabe lesa tako za sanacije obstoječih stavb, ki so potresno slabše odporne, kot tudi možnosti uporabe lesa za namen povečanja potresne varnosti pri novih zgradbah. Vse zainteresirane, ki se zanimajo za prenovo objektov z uporabo lesa, je povabil tudi na konferenco Woodrise 2022, ki bo potekala v Portorožu od 6. do 9. septembra letos.
Fotografije: arhiv GBC Slovenija
DOGODKI
Simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive
V petek, 28. avgusta 2026, bo med 15. in 18. uro v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani potekal simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive. Simpozij, ki ga v okviru programa AA Nanotourism Visiting School organizirata Architectural Association iz Londona in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, bo v angleškem jeziku ponudil prostor za sodobne poglede na dediščino Jožeta Plečnika ter njeno vlogo v arhitekturnem izobraževanju, teoriji in projektiranju.
O simpoziju in tematski fokus
Simpozij raziskuje sodobne reinterpreatcije in generativni potencial zapuščine Jožeta Plečnika. Dogodek odpira prostor za razmislek o tem, kako Plečnikovo delo ne ponuja le zgodovinskega reference, temveč ostaja izjemno aktualno orodje za sodobno arhitekturno izobraževanje, teorijo in projektiranje tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. Pet govorcev bo na simpoziju, ki poteka že tretje leto zapored, poskušalo ponuditi nove perspektive na delo Jožeta Plečnika.
Kontekst: AA Nanotourism
Simpozij poteka v okviru programa AA Nanotourism Visiting School, mednarodne raziskovalno-oblikovalske platforme pod okriljem Architectural Association (AA) iz Londona. Nanoturizem deluje kot kritičen odziv na učinke masovnega turizma ter raziskuje lokalne, trajnostne in specifične prostorske strategije, ki temeljijo na sooblikovanju ter sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in kulturno dediščino. AA Nanotourism Visiting School bo letos že tretje leto zapored potekal v Ljubljani, v sodelovanju z MAO, Fakulteto za Arhitekturo, Univerze v Ljubljani ter TU Wien.
Format in govorniki
Dogodek je zasnovan kot serija kratkih predavanj in predstavitvenih prispevkov, ki jim sledi okrogla miza in razprava z publiko.

1. Učiti se od Plečnika
Vid Žnidaršič: Arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanotourism Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot Design Fellow na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in Studio Master v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika ter raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem oblikovalskem izobraževanju — o čemer bo razmišljal na letošnjem simpoziju.
2. Nov namen, nova interpretacija
Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes (Publikacija Nov namen, nova interpretacija): Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki so se povezali na delavnici AA Nanotourism 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizem ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo. Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter spremljajočo razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolij ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in sodobni razvoj mesta.
3. Plečnikov izmišljen dnevnik
Klaske Havik: je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016). Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace journal for Architecture and Literature. Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Njeno predavanje na simpoziju ponuja spekulativni literarni opis treh obdobij v življenju in delu Jožeta Plečnika. Predavanje sledi potem arhitekta v sodobni Ljubljani ter si zamišlja, kako so se njegovo branje mesta in njegovi pogledi na vlogo arhitekta spreminjali v posameznih zaporednih obdobjih.
4. Plečnik in njegov dvojnik: repeticija kot arhitekturna operacija
Eva Gusel: je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo. Na letošnjem simpoziju njeno predavanje raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.
5. Plečnikova literarna kritika
Miloš Kosec: je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Miloš je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru. Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon “večne” ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?
DOGODKI
Svetlobna gverila: Od kombija do svetlobnega talismana
V okviru festivala Svetlobna gverila bo umetniški trio Canemorto v Ljubljani ponovno aktiviral svojo edinstveno štirikolesno svetlobno instalacijo Sijajni kombi. Vozilo, na katerem je upodobljenih 18 simbolov sreče iz različnih kultur sveta, umetniki opisujejo kot »najmočnejši generator sreče na svetu«. Po predstavitvi v slovenski prestolnici se bo umetniško delo vrnilo v Torino.
Anonimni italijanski kolektiv, ki je aprila v Galeriji Vžigalica odprl razstavo Slikarska dirka, se v okviru 20. edicije festivala Svetlobna gverila ponovno ustavlja v Ljubljani. Na Trgu francoske revolucije bodo med 20.30 in 23. uro izvedli performans aktivacije Sijajnega kombija. Obiskovalce vabijo, da v zameno za amulet tria Canemorto s seboj prinesejo manjšo simbolično daritev.

Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi katalog in avtorski kratki film Radiant Van. Film prikazuje preobrazbo običajnega dostavnega vozila v Sijajni kombi ter spremlja potovanje umetniškega tria iz Torina v Ljubljano. Scenarij so napisali člani kolektiva Canemorto, režijo pa podpisuje Marco Proserpio. Za oblikovanje zvoka je poskrbel Matteo Pansana, fotografijo pa je ustvaril Alessandro Trapezio.
Angleško-italijansko-slovenski katalog o projektu Sijajni kombi je izšel pri beneški butični založbi Bruno. Vključuje prispevke urednika in kuratorja projekta Antonia Grullija iz torinske umetniške iniciative Luci d’Artista, kuratorja Galerije Vžigalica Janija Pirnata ter kuratorja, kritika in pisatelja Matjaža Brulca.
Svetlobna instalacija med avtomobilsko dediščino in mistiko
Po besedah Antonia Grullija projekt Sijajni kombi združuje dve pomembni plati Torina: bogato avtomobilsko tradicijo in dolgo zgodovino zanimanja za magijo ter ezoteriko. Kolektivu Canemorto, ki prihaja iz Bologne in je znan po raznolikih umetniških pristopih, je uspelo običajni fiat ducato preobraziti v svojevrstno mobilno svetlobno skulpturo oziroma veliko čarobno svetilko.

Ko se sodobna umetnost sreča z dirkaško kulturo
Slovensko občinstvo je delo tria Canemorto prvič spoznalo marca letos ob razstavi v Galeriji Vžigalica. Umetniki so takrat v Ljubljano pripeljali slike za razstavno postavitev kar s svojim kombijem. Po besedah Janija Pirnata je projekt na zanimiv način povezal svet sodobne umetnosti in avtomobilističnih dirk ter hkrati preizpraševal institucionalne okvire umetniškega prostora, kar je blizu tudi programu Galerije Vžigalica.
Sijajni kombi je bil prvič aktiviran maja letos ob robu Beneškega bienala. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil slovenski javnosti premierno predstavljen na odprtju 20. festivala Svetlobna gverila, enega vodilnih evropskih festivalov svetlobne umetnosti, ki ga kurirata Katerina Mirović in Nika Erjavec.
Projekt s svojo simboliko in motivi iz različnih kulturnih okolij neposredno nagovarja letošnjo osrednjo temo festivala – raznolikost. Organizatorji trio Canemorto opisujejo kot iskriv, raziskovalen in duhovit kolektiv, ki svojo ustvarjalnost pogosto prepleta s subtilno provokacijo ter inovativnimi umetniškimi pristopi.

Anonimni italijanski umetniški trio Canemorto deluje od leta 2007. Njegovi člani nastopajo zamaskirani, sporazumevajo se v neznanem jeziku in častijo pasje božanstvo z imenom Txakurra.
Umetniški kolektiv, ki briše meje med resničnostjo in fikcijo
Po lastnih besedah jim prav Txakurra daje moč, da ustvarjajo kot enoten umetniški organizem. V skoraj dveh desetletjih delovanja so razvili samosvoj izraz, ki združuje elemente konceptualne umetnosti, underground subkultur in dadaistične provokacije. Njihov nadrealistični pripovedni svet nenehno prepleta resničnost in fikcijo.
Slikarstvo, kiparstvo, video in performans v njihovem ustvarjalnem procesu sobivajo znotraj ekspresivnega, ironičnega in nenehno spreminjajočega se imaginarija, so zapisali v Galeriji Vžigalica.

Arhitektura
Radovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravlja Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s številnimi lokalnimi in nacionalnimi partnerji, tudi letos povezuje arhitekturo, kulturno dediščino, izobraževanje in sodobne interpretacije prostora.
Festival, ki ga od leta 2014 gostijo Vurnikovo mesto in njegove institucije, presega okvir klasične arhitekturne prireditve. V ospredje postavlja vprašanja identitete, pripadnosti, odnosa do prostora in pomena arhitekturne dediščine v sodobni družbi.
Arhitekt, ki je zaznamoval slovensko moderno
Ivan Vurnik velja za enega ključnih pionirjev moderne arhitekture na Slovenskem. Njegovo ustvarjanje je pomembno vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli v prvi polovici 20. stoletja, skupaj z ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik, pa sta ustvarila prepoznaven oblikovalski izraz, ki še danes predstavlja pomemben del nacionalne kulturne dediščine.
Prav Radovljica, kjer je Vurnik preživel del svojega življenja, ostaja eno osrednjih prizorišč ohranjanja in predstavljanja njegove zapuščine.

Razstave, nagrade in razmislek o identiteti prostora
Letošnji festival se je začel z odprtjem razstave fotografskega natečaja ter razglasitvijo nagrajencev. V radovljiški graščini je do konca junija na ogled izbor fotografij, ki skozi različne poglede interpretirajo arhitekturo, prostor in dediščino.
Pomemben del programa predstavlja tudi razstava Sledi narodnosti v gorenjski arhitekturi, ki na Vurnikovem trgu skozi izbrane arhitekturne primere odpira razpravo o odnosu med tradicijo, identiteto, sodobnostjo in grajenim okoljem. Razstava bo obiskovalcem na voljo vse do konca avgusta.
V okviru festivala je bila podeljena tudi Vurnikova študentska nagrada, namenjena perspektivnim študentom arhitekture in urbanizma. Priznanje spodbuja razvoj novih generacij arhitektov ter izpostavlja kakovostne študijske in raziskovalne projekte.

Arhitektura kot navdih za mlade generacije
Posebna pozornost je tudi letos namenjena izobraževanju mladih. Junija v Radovljici potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih osnovnošolci spoznavajo življenje in delo Ivana Vurnika ter Helene Kottler Vurnik. S pomočjo ustvarjalnih nalog in prostorskih eksperimentov odkrivajo arhitekturo kot del vsakdanjega življenja ter pomen oblikovanja prostora.
Takšni programi prispevajo k večjemu razumevanju arhitekture med mladimi in spodbujajo zavedanje o pomenu kakovostno oblikovanega grajenega okolja.
Vurnikova dediščina tudi skozi kulinariko in jesenski program
Festival tudi letos vključuje nekoliko drugačen pogled na dediščino zakoncev Vurnik. V radovljiški Hiši Linhart je skozi junij na voljo poseben Vurnikov meni, ki temelji na raziskovanju njunih prehranskih navad in priljubljenih jedi. Kuharski mojster Uroš Štefelin jih je interpretiral v sodobni kulinarični zgodbi.

Program se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih. Septembra bo na sporedu Vurnikov filmski večer, oktobra pa sledijo arhitekturna šola, strokovna vodstva, kolesarsko doživetje ter drugi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno spoznavanje Vurnikove arhitekturne zapuščine.
Vurnikovi dnevi tako ostajajo eden pomembnejših slovenskih festivalov, ki arhitekturo predstavlja kot živo kulturno prakso ter jo povezuje z vprašanji identitete, prostora in kakovosti bivanja.
-
Arhitektura2 meseca nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
Materiali2 meseca nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
Slovenija1 mesec nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
BIVANJE2 meseca nazajNačin, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajZambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja

