Connect with us

UMETNOST

Rdeča skulptura Putina v newyorškem peskovniku sredi centralnega parka

Objavljeno

dne

Obiskovalce Centralnega parka v New Yorku je v enem izmed peskovnikov čakalo presenečenje – skulptura Vladimirja Putina na majhnem tanku. Ulično umetnino je ustvaril francoski umetnik James Colomina, ki svoje stvaritve imenuje “svobodna umetnost”.

Čeprav otroci najverjetneje niso vedeli, s kom imajo opravka v peskovniku, jih to ni odvrnilo od tega, da se poigrajo z novim prijateljem. Francoski umetnik James Colomina je bil včasih zobni tehnik, ki se zdaj ukvarja z ulično umetnostjo – svojim stvaritvam pravi svobodna umetnost.

Foto: Reuters

“Svobodna umetnost je, ko ustvariš, kar hočeš, kjer koli hočeš in nikogar ne vprašaš za dovoljenje. To je umetnost brez omejitev, za vse ljudi in vse družbene razrede,” je povedal. Kipe je najprej postavljal v rodnem Toulousu, njegova dela pa krasijo Berlin, Barcelono in po novem tudi New York.

Macron z brezdomcem in Putin v peskovniku

Ruskega predsednika je prikazal kot zlovoljnega lumpa, ki se na vso silo hoče igrati vojne igre. Umetnik se je s svojimi skulpturami že drugič odzval na vojno v Ukrajini: “Politično udejstvovanje je ključni del moje umetnosti. Izpostavljam družbene težave, odzivam se na nepravičnost, potrošništvo in netoleranco.”

Že aprila je ustvaril “Otroka z vrtnico,” zamaskiranega otroka, ki na ramenih nosi puško z vrtnico v cevi. “Kraji, kjer so moji kipi postavljeni, imajo vlogo ojačevalca – krepijo odmev mojih del. Najraje imam nedostopna mesta s simbolno vrednostjo.

Včasih si celo zanalašč izbere popolnoma “neprimerne” lokacije, ki njegovi umetnosti dajejo dodaten pomen: “Macron, ki rojstni dan preživi v šotoru z brezdomcem, ali Vladimir v peskovniku.”

DOGODKI

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Objavljeno

dne

Avtor

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka, saj so v tej regiji v zadnjih desetletjih odkrili več pomembnih novih najdišč in najdb.

Novo razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine bodo v Belokranjskem muzeju Metlika, ki ima prostore v metliškem gradu, odprli danes, 27.9. ob 17. uri, in sicer skoraj pol stoletja od odprtja njene predhodnice.

Razstava poleg glavnih območnih najdb od prazgodovine do srednjega veka, ki so jih odkrili v zadnjih desetletjih, prinaša na ogled tudi več še nepredstavljenega gradiva. Foto: Belokranjski muzej Metlika

Celovitost, izvirnost in uravnoteženost so bila osnovna izhodišča pri postavitvi nove postavitve, je povedala njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek. Bela krajina je geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, zato je avtorica razstave želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Postavitev je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.

Najstarejše odkrito belokranjsko naselje
Lucija Grahek je med glavnimi predstavljenimi najdišči opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe. Predstavljene so tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljeni predmeti, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb.

Tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar
Ena izmed razstavnih sob je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej sobi je na ogled tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.

Replike predmetov, ki se jih obiskovalci lahko dotaknejo
Nadaljnje razstavne sobe predstavljajo tudi antično in zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.

Novo stalno arheološko razstavo so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Umeščena je v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, in sicer kot njen prvi del. Po besedah direktorice muzeja Andreje Brancelj Bednaršek so v pripravi tudi razstavni katalog, razno spremljevalno in promocijsko gradivo.

Približno tretjino finančnih sredstev za vzpostavitev razstave je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji. V muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno popolnoma na novo urediti. Glede na napoved direktorice muzeja se bo postavitev začela s srednjim vekom.

Po besedah direktorice Andreje Brancelj Bednaršek bo Belokranjski muzej Metlika po nekaj manj kot 50 letih v kratkem končno dobil tudi redno zaposlenega arheologa.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

Objavljeno

dne

Avtor

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med špansko državljansko vojno ali Francovo diktaturo.

“Cilj nove iniciative je razjasniti kakršne koli sume, ki morda obstajajo o ozadju in kontekstu umetniških del, preden so ta postala del Pradove zbirke, in če bo to potrebno ter v skladu z zakonskimi določbami, vrnitev del njihovim zakonitim lastnikom,” so v muzeju zapisali v izjavo za javnost.

Madridski muzej je pred kratkim objavil seznam 25 del, ki izvirajo iz zasegov med državljansko vojno (1936–39), na svoji spletni strani pa je objavil slike 22 del. Do četrtka se je število umetnin, ki so bile potrjene kot zasežene, povečalo na 62 – večinoma gre za slike. Seznam, ki ga sproti posodabljajo, si lahko ogledate na spletni strani muzeja.

V Valencii rojeni Joaquín Sorolla y Bastida (1863–1923) je slovel predvsem po portretih, krajinah in monumentalnih delih z družbenozgodovinsko tematiko. Na fotografiji je njegov Portret ženske z belo ruto, ki je na Pradovem seznamu slik z vprašljivo provenienco.
Foto: Museo del Prado

Na seznamu so med drugim slike flamskega umetnika iz 17. stoletja Jana Brueghela ml., francoskega slikarja Francoisa Boucherja in španskega impresionista Joaquina Sorolle.

Večina del na seznamu je bila shranjena v muzejskih arhivih, le peterica – tudi Sorollev portret Ženske z belo ruto – pa je bila na ogled v državnih muzejih v Gironi, Granadi in Malagi. “Kakovost teh del ima zelo širok razpon, nekatera platna so delo mojstrov, kakršen je Joaquín Sorolla, druga pa so anonimna dela, katerih avtorstvo najbrž nikoli ne bo znano,” je za televizijo RTVE ta teden povedal vodja konzervatorskega oddelka v Pradu Andrés Ubeda.

‘François Boucher, delo Gustafa Lundberga (1741). Boucher je bil francoski slikar, ki je delal v Rokoko slogu. Znan je bil po svojih idiličnih in razkošnih slikah na klasične teme, okrasnih alegorijah in pastoralnih prizorih. Bil je morda najslavnejši slikar in dekorativni umetnik 18. stoletja.

Seznam se še daljša
Kot so še sporočili iz muzeja, so ustanovili preiskovalno skupino, ki jo vodi Arturo Colorado, strokovnjak za kulturno dediščino in državljansko vojno, da bi raziskala izvor del iz njegove zbirke. Poročilo bo objavila januarja.

Vseh 25 del, ki so bila prvotno identificirana, je v muzejsko zbirko deponirala komisija za zaščito umetniške dediščine, ki jo je med državljansko vojno ustanovil Francisco Franco. Od teh je bilo 17 slik muzeju podarjenih med letoma 1940 in 1942. Šest jih je bilo v letih 1942–43 najprej prepeljanih v Muzej moderne umetnosti v Madridu, pozneje pa jih je prevzel Prado.

V Španiji so letos že imeli odmeven primer restitucije umetniškega dela. Ramón de la Sota Chalbaud, prapravnuk markiza Ramóna de la Sota y Llana, je po precedenčni sodbi (od verige hotelov v državni lasti) nazaj dobil dve deli (španskega in flamskega mojstra), ki so ju pred 85 leti njegovi aristokratski družini zasegle frankistične sile.

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

‘Narejeno v Mariboru II’ gostuje v Novem Sadu v okviru EPK

Objavljeno

dne

48 umetniških kock, ki jih je ustvarilo več kot 50 mariborskih umetnic in umetnikov, je odpotovalo v Novi Sad, ki letos nosi naziv Evropska prestolnica kulture. Umetnikom iz Maribora se je pri tem pridružilo še 16 novosadskih umetnikov.

Umetnikom iz Maribora so se tokrat pridružili tudi novosadski, pripadniki različnih generacij. Foto: UGM

Modularna razstava Made in Maribor II (Narejeno v Mariboru II) Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki so jo odprli drevi, bo v vojvodinski prestolnici na ogled do 25. avgusta. Kustosinji postavitve sta Breda Kolar Sluga in Maja Erdeljanin.

Merjenje vitalnosti ustvarjalnega prostora
Umetniške kocke so bile premierno predstavljene letos spomladi v UGM Studiu. Partner projekta Kulturni center Novega Sada je mednarodno sodelovanje oblikoval v okviru projekta Art links, so sporočili iz UGM-a.

Projekt Made in Maribor je eksperimentalna akcija, ki meri vitalnost ustvarjalnega prostora. Tokrat so umetnice in umetniki prejeli predpripravljeno prostorsko podlago – leseni kubus s 25-centimetrskimi stranicami in vabilo, da ga uporabijo za osebni odziv na občutenje prostora v najširšem mogočem kontekstu. Izziv je bil že na začetku omejujoč, saj je kocka definirano, pogosto togo in samozadostno razumljeno telo.

Dodatno mejo je začrtala še prostornina kubusa, saj se je umetnik lahko širil po prostoru zgolj toliko, koliko dodatkov je bilo mogoče shraniti v notranjost kubusa. Izhodiščno navodilo je tudi predvidevalo, da kubus mora ostati kubus, kljub obdelavi oziroma predelavi zunanjih in notranjih stranic. A kreativnost ne pozna meja. Sodelujoči so več kot dokazali, da lahko premagajo še tako zahtevne situacije, so zapisali o razstavi.

Mariborski umetniki, katerih dela so na ogled na razstavi, so: Saša Bezjak, Matija BrumenNenad CizlDragica Čadež, Ksenija Čerče, Bogdan ČobalAndrej Brumen Čop, Natalija R. ČrnčecDarko Golija, Marko Japelj, Metka Kavčič, Jože Šubic in številni drugi.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO