Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka, saj so v tej regiji v zadnjih desetletjih odkrili več pomembnih novih najdišč in najdb.

Novo razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine bodo v Belokranjskem muzeju Metlika, ki ima prostore v metliškem gradu, odprli danes, 27.9. ob 17. uri, in sicer skoraj pol stoletja od odprtja njene predhodnice.

Celovitost, izvirnost in uravnoteženost so bila osnovna izhodišča pri postavitvi nove postavitve, je povedala njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek. Bela krajina je geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, zato je avtorica razstave želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Postavitev je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.

Najstarejše odkrito belokranjsko naselje
Lucija Grahek je med glavnimi predstavljenimi najdišči opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe. Predstavljene so tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljeni predmeti, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb.

Tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar
Ena izmed razstavnih sob je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej sobi je na ogled tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.

Replike predmetov, ki se jih obiskovalci lahko dotaknejo
Nadaljnje razstavne sobe predstavljajo tudi antično in zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.

Novo stalno arheološko razstavo so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Umeščena je v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, in sicer kot njen prvi del. Po besedah direktorice muzeja Andreje Brancelj Bednaršek so v pripravi tudi razstavni katalog, razno spremljevalno in promocijsko gradivo.

Približno tretjino finančnih sredstev za vzpostavitev razstave je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji. V muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno popolnoma na novo urediti. Glede na napoved direktorice muzeja se bo postavitev začela s srednjim vekom.

Po besedah direktorice Andreje Brancelj Bednaršek bo Belokranjski muzej Metlika po nekaj manj kot 50 letih v kratkem končno dobil tudi redno zaposlenega arheologa.

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med špansko državljansko vojno ali Francovo diktaturo.

“Cilj nove iniciative je razjasniti kakršne koli sume, ki morda obstajajo o ozadju in kontekstu umetniških del, preden so ta postala del Pradove zbirke, in če bo to potrebno ter v skladu z zakonskimi določbami, vrnitev del njihovim zakonitim lastnikom,” so v muzeju zapisali v izjavo za javnost.

Madridski muzej je pred kratkim objavil seznam 25 del, ki izvirajo iz zasegov med državljansko vojno (1936–39), na svoji spletni strani pa je objavil slike 22 del. Do četrtka se je število umetnin, ki so bile potrjene kot zasežene, povečalo na 62 – večinoma gre za slike. Seznam, ki ga sproti posodabljajo, si lahko ogledate na spletni strani muzeja.

V Valencii rojeni Joaquín Sorolla y Bastida (1863–1923) je slovel predvsem po portretih, krajinah in monumentalnih delih z družbenozgodovinsko tematiko. Na fotografiji je njegov Portret ženske z belo ruto, ki je na Pradovem seznamu slik z vprašljivo provenienco.
Foto: Museo del Prado

Na seznamu so med drugim slike flamskega umetnika iz 17. stoletja Jana Brueghela ml., francoskega slikarja Francoisa Boucherja in španskega impresionista Joaquina Sorolle.

Večina del na seznamu je bila shranjena v muzejskih arhivih, le peterica – tudi Sorollev portret Ženske z belo ruto – pa je bila na ogled v državnih muzejih v Gironi, Granadi in Malagi. “Kakovost teh del ima zelo širok razpon, nekatera platna so delo mojstrov, kakršen je Joaquín Sorolla, druga pa so anonimna dela, katerih avtorstvo najbrž nikoli ne bo znano,” je za televizijo RTVE ta teden povedal vodja konzervatorskega oddelka v Pradu Andrés Ubeda.

Seznam se še daljša
Kot so še sporočili iz muzeja, so ustanovili preiskovalno skupino, ki jo vodi Arturo Colorado, strokovnjak za kulturno dediščino in državljansko vojno, da bi raziskala izvor del iz njegove zbirke. Poročilo bo objavila januarja.

Vseh 25 del, ki so bila prvotno identificirana, je v muzejsko zbirko deponirala komisija za zaščito umetniške dediščine, ki jo je med državljansko vojno ustanovil Francisco Franco. Od teh je bilo 17 slik muzeju podarjenih med letoma 1940 in 1942. Šest jih je bilo v letih 1942–43 najprej prepeljanih v Muzej moderne umetnosti v Madridu, pozneje pa jih je prevzel Prado.

V Španiji so letos že imeli odmeven primer restitucije umetniškega dela. Ramón de la Sota Chalbaud, prapravnuk markiza Ramóna de la Sota y Llana, je po precedenčni sodbi (od verige hotelov v državni lasti) nazaj dobil dve deli (španskega in flamskega mojstra), ki so ju pred 85 leti njegovi aristokratski družini zasegle frankistične sile.

48 umetniških kock, ki jih je ustvarilo več kot 50 mariborskih umetnic in umetnikov, je odpotovalo v Novi Sad, ki letos nosi naziv Evropska prestolnica kulture. Umetnikom iz Maribora se je pri tem pridružilo še 16 novosadskih umetnikov.

Modularna razstava Made in Maribor II (Narejeno v Mariboru II) Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki so jo odprli drevi, bo v vojvodinski prestolnici na ogled do 25. avgusta. Kustosinji postavitve sta Breda Kolar Sluga in Maja Erdeljanin.

Merjenje vitalnosti ustvarjalnega prostora
Umetniške kocke so bile premierno predstavljene letos spomladi v UGM Studiu. Partner projekta Kulturni center Novega Sada je mednarodno sodelovanje oblikoval v okviru projekta Art links, so sporočili iz UGM-a.

Projekt Made in Maribor je eksperimentalna akcija, ki meri vitalnost ustvarjalnega prostora. Tokrat so umetnice in umetniki prejeli predpripravljeno prostorsko podlago – leseni kubus s 25-centimetrskimi stranicami in vabilo, da ga uporabijo za osebni odziv na občutenje prostora v najširšem mogočem kontekstu. Izziv je bil že na začetku omejujoč, saj je kocka definirano, pogosto togo in samozadostno razumljeno telo.

Dodatno mejo je začrtala še prostornina kubusa, saj se je umetnik lahko širil po prostoru zgolj toliko, koliko dodatkov je bilo mogoče shraniti v notranjost kubusa. Izhodiščno navodilo je tudi predvidevalo, da kubus mora ostati kubus, kljub obdelavi oziroma predelavi zunanjih in notranjih stranic. A kreativnost ne pozna meja. Sodelujoči so več kot dokazali, da lahko premagajo še tako zahtevne situacije, so zapisali o razstavi.

Mariborski umetniki, katerih dela so na ogled na razstavi, so: Saša Bezjak, Matija Brumen, Nenad Cizl, Dragica Čadež, Ksenija Čerče, Bogdan Čobal, Andrej Brumen Čop, Natalija R. Črnčec, Darko Golija, Marko Japelj, Metka Kavčič, Jože Šubic in številni drugi.