UMETNOST
Nov dom skulpture Mirsada Begića v Strunjanu
Mediteranski park obmorskega zdraviliškega centra v Strunjanu je odslej tudi domovanje bronaste skulpture Mirsada Begića, naslovljene Ohraniti sanje. Kip je del istoimenskega ciklusa, za katerega je leta 2000 dobil Prešernovo nagrado.
Na ogled so jo postavili v četrtek na prireditvi, ki se je je udeležil tudi Begić, kip pa je predstavil Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki.
Skulptura v bronu, za katero je odlitke izdelal Borut Kamšek, sodi med največje projekte v Sloveniji, so sporočili iz Term Krka. “Združuje močne simbole, ki izžarevajo univerzalno, postavljeni pa so v likovno čisto kompozicijo.”
“Osrednji simbolni element obsežne prostorske kompozicije, sestavljene iz več kiparskih elementov, je motiv čolna na večni poti med tostranstvom in onstranstvom. Okrog čolna, polnega amfor, so razporejene pokončne totemske vertikale, ki v svojem spodnjem delu – simbolno, s kupom knjig – opozarjajo na vrednoto znanja. Na vrhovih stoji čuvajska figura, ki ponazarja k soncu dvigajočega se egipčanskega boga Horusa. Iz amfore se dviga in vije vinska trta, ki simbolizira življenje in daje upanje,” je zapisal Milovanović.
Mirsad Begić je po njegovih besedah slovenski javnosti znan predvsem kot izjemen portretist. Upodobil je številne pomembne osebnosti, med drugim Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Franceta Kralja, Jožeta Plečnika, Ivana Hribarja in druge. Najbolj prepričljiv je v izvedbah javne plastike, kjer upodobitev v čim večji meri sintetizira z njegovo značilno avtorsko poetiko.
Kot primere je Milovanović navedel južna stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer je upodobil ljubljanske škofe 20. stoletja, kompozicijo, posvečeno Jožetu Tisnikarju v Slovenj Gradcu in kip Borisa Pahorja, kozmopolita s pokončno držo, ki koraka čez park Tivoli v Ljubljani.
Kipar je od konca 70. let vse do danes razvijal avtorsko prepoznaven umetniški opus, dominantno izrazit v treh med seboj prepletajočih in razvijajočih se ciklih: Paleolitska zgodba, Zgodba za vse in najobsežnejšem Ohraniti sanje.
Prav projekt Ohraniti sanje, ki je doživel celovito prostorsko postavitev v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 1999, je bil izhodiščna točka v bronu izvedene monumentalne kiparske postavitve, danes umeščene v zdraviliški kompleks v Strunjanu, je še poudaril Milovanović.
Termam Krka skulpturo je z namenom javne izpostavitve iz svojih umetniških depojev ponudila novomeška tovarna zdravil Krka, sicer njena lastnica. “Park Talasa Strunjan smo prepoznali kot idealno mesto za njen novi dom, kjer bo s svojo umetniško vrednostjo in simboliko spodbujala obiskovalce, da si jo ogledajo in razmišljajo o njeni sporočilnosti,” je povedal Jože Berus, direktor Term Krka.
Avtor številnih javnih plastik in ambientalnih postavitev
Kipar Mirsad Begić, rojen leta 1953 v kraju Glamoč v Bosni in Hercegovini, je po srednji umetniški šoli v Sarajevu, kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1979 pri Dragu Tršarju, pri katerem je leta 1986 končal tudi specialistični študij.
Sodi med najizrazitejše in najbolj lirične predstavnike mladega slovenskega kiparstva, t. i. kiparstva čutnega inkarnata, ki se je razvilo v 80. letih 20. stoletja. Je avtor številnih javnih plastik in ambientalnih postavitev.
Njegova eksistencialna skulptura temelji na študiju starih kultur, ki so se ga že v londonskih muzejih dotaknile globlje kot sočasno, na minimalizmu sloneče kiparstvo. Begićev značilni motivni svet je od konca 70. let 20. stoletja zavezan kultu mrtvih, posmrtnim domovanjem in opustelim krajinam, ki jih naseljujejo z vrvmi ovita, mumificirana telesa, lobanje, čolni z brodarji, stražarji spominov, nemi opazovalci in krilati angeli.
Prehajanje življenja v onostranstvo spremlja od prazgodovine prek egipčanske in keltske kulture pa vse do tragičnih balkanskih vojn, je še zapisal Milovanović.
UMETNOST
Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3
Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora.
S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora, ki zaradi raznih prepovedi ni več dostopen.
Kot je zapisala mednarodna žirija, umetnico nagrajujejo zaradi relevantnosti njenega sporočila in kakovosti njenega dela. Končna odločitev žirije je bila zaradi visoke kakovosti razstave in raznolikosti sodelujočih težka. Prav dejstvo, da je na razstavo vključenih veliko del že uveljavljenih umetnikov in umetnic, pa je vplivalo na odločitev žirantov, da ima prednost pri izboru uveljavljajoča se umetnica, so sporočili. Žirijo so sestavljali Anne Barlow, Bernard Blistene, Luigi Fassi, Christelle Havranek in Simone Sentall.
Projekt Rob I in Rob II je umeščen na travnik in balkonu ob spregledani Windischerjevi ulici, ki je bila še pred nekaj leti javno prehodna, danes pa je strogo nadzorovana zaradi potreb ameriškega in ruskega veleposlaništva.
Skulpturna intervencija, narejena iz recikliranih izolacijskih materialov iz ljubljanskih zbirnih centrov, je tretji del serije No Loitering (2020-), v kateri site-specific objekti razkrivajo manj vidne elemente javnega prostora ter preizprašujejo njihove funkcije. Skulpturi tokrat preizkušata meje mogočega in dokumentirata neuspeh prehoda v zavarovan prostor.
Če si Rob I prizadeva preiti mejo varnostne ograje na zelenici, Rob II vstopa v prostor Windischerjeve ulice z balkona Moderne galerije.
Tudi o pomanjkanju sodobne umetnosti v mestu
Formi obeh objektov se oblikujeta ob mejah zavarovanega prostora, s tem pa meje še dodatno poudarjata. Postavljena na prostem za Moderno galerijo, začasna intervencija dodatno opozarja na pomanjkanje prisotnosti sodobnejših umetniških del v bližnji okolici umetnostne institucije in širše v javnem prostoru prestolnice.
Tanka meja med zasebnim in javnim prostorom
Gala Alica Ostan Ožbolt trenutno študira vizualne umetnosti na dunajski univerzi za uporabne umetnosti, diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študirala je tudi na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu.
V svojem delu se ukvarja predvsem s problematiko urbanega prostora in tanko mejo med zasebnim in javnim prostorom. Izhodišča njenih raziskav za skulpture in site-specific intervencije so gentrifikacija in privatizacija javnih prostorov, njihove zgodovinske pripovedi in s tem vprašanje njihove vključenosti/izključenosti.
Nagrada za enega od sodelujočih umetnikov ali umetnic je novost, ki jo je Moderna galerija vpeljala z letošnjim, desetim trienalom, nagrajenka pa z njo prejme 4000 evrov.
Jubilejni trienale sodobne umetnosti – U3, ki ga je kuriral Tevž Logar, je v Moderni galeriji na ogled od junija. Pod naslovom Proti toku časa predstavlja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih in vzpostavljajo relacijo do slovenskega umetnostnega prostora.
UMETNOST
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana za 1 do 1,5 milijona dolarjev. Delo je razdelilo mnenja in postavilo pod vprašaj vrednost umetnosti.
Znamenita provokativna skulptura Maurizia Cattelana, banana, ki jo je na steno prilepil z lepilnim trakom na umetniškem sejmu Art Basel leta 2019, bo 20. novembra ponujena na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku. Galerija Perrotin je Komika prvič ocenila na 120.000 dolarjev, ko je bil leta 2019 prodan na sejmu Art Basel v Miamiju, v Sotheby’s pa računajo, da bodo za delo iztržili do 1,5 milijona dolarjev.
Prodajali bodo certifikat in navodila za razstavljanje
Na dražbi ne bodo prodajali materialnega dela, ampak certifikat o avtentičnosti in s tem pravico do ideje, kar pomeni, da je fizično banano mogoče zamenjati. Kot delo konceptualne umetnosti Komik sestoji iz certifikata o avtentičnosti ter podrobnih navodil za pravilno razstavljanje. Delo je Cattelan zasnoval v nakladi treh izvodov in dveh poskusnih odtisov. En primerek hranijo v Muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku.
Cattelan je v pogovoru za The Art Newspaper o delu povedal: “Zame Komik ni bil šala, ampak iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo. Na umetniških sejmih sta v ospredju hitrost in posel. Zato sem na to gledal takole: če bi moral biti na sejmu, bi lahko prodal banano, kot drugi prodajajo svoje slike. Tako bi lahko igral znotraj sistema, vendar po svojih pravilih.“
Prodaja dela na dražbi kot dokončna uresničitev konceptualne ideje
Komika je mogoče umestiti med dela, kot je Fontana Marcela Duchampa, porcelanast pisoar, postavljen na podstavek in podpisan s psevdonimom leta 1917, s katerim je umetnik poskušal na novo opredeliti, kaj vse je lahko umetnost. Vodja Sothebyjevega oddelka za sodobno umetnost v Ameriki David Galperin je za izjavi zapisal: “Če se Komik v svojem bistvu sprašuje o samem pojmu vrednosti umetnosti, potem bo prodaja dela na dražbi novembra letos dokončna uresničitev njegove bistvene konceptualne ideje – javnost bo končno imela besedo pri odločanju o njegovi pravi vrednosti.“
“Najvplivnejša in najradikalnejša umetniška dela v zadnjem stoletju so imela moč, da so temeljito spremenila dojemanje same narave umetnosti. V tem duhu je Komik izzivalno delo čistega genija. V njem se prepletata globoka kritična misel in subverzivna duhovitost, gre za odločilno delo umetnika in generacije. Cattelan je z eno samo briljantno gesto zamajal temelje umetniškega sveta in umetnost postavil v središče popularne kulture,” je še zapisal Galperin.
Delo v petih letih zaslovelo v časopisih in na razstavah
Delo je bilo leta 2019 objavljeno na naslovnici časopisa The New York Post, pred koncem sejma Art Basel pa so ga morali zaradi velike množice obiskovalcev umakniti z razstave. Banana je bila od tedaj že dvakrat pojedena – enkrat v sklopu performansa z naslovom Lačni umetnik, drugič jo je pojedel lačen študent, ki je olupek prilepil nazaj na steno.
Komik bo pred dražbo predstavljen 28. oktobra v New Yorku, nato pa bo na ogled še v Londonu, Parizu, Milanu, Hongkongu, Dubaju, Tajpeju, Tokiu in Los Angelesu. V New Yorku bo ponovno od 8. novembra pa do dražbe.
UMETNOST
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
Ilustratorka Hana Stupica je bila od ranega otroštva obdana z likovno umetnostjo. Opazovala je slike dedka Gabrijela, ter ilustracije babice Marlenke in matere Marije Lucije. Razstava v galeriji Velenje bo na ogled do 12. oktobra.
V Galeriji Velenje danes odpirajo razstavo z naslovom Stupica – od dedka do vnukinje, na kateri skušajo pokazati, kako so na Hano člani umetniške družine skozi generacije prenesli umetniško znanje in navdih. Postavitev poudarja medsebojno povezanost družine in kako je ta vplivala na razvoj Hane kot umetnice. Obiskovalci bodo lahko videli, kako so družinski vplivi oblikovali Hanin edinstveni slog in umetniški izraz, ki pa ga umetnica vseeno kljub družinski likovni tradiciji pelje tudi v svojo avtorsko smer nezgrešljive poetike.
Ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Njena babica Marlenka in mama Marija Lucija se uvrščata med najvidnejše slovenske ilustratorke, njen dedek Gabrijel je zapisan v kanon slovenskega modernizma, oče Jeff Pivač pa je grafični oblikovalec.
Že med študijem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je ustvarjala za reviji Ciciban in Cicido, že za prvi večji ilustratorski projekt, diplomsko delo, pa je leta 2014 prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače stanovsko priznanje. Kot najmlajša dobitnica je prepričala s slikanico Rokavička.
Njene ilustracije so objavljene v knjigi Anje Štefan Svet je kakor ringaraja in antologiji Medvedi in medvedki. Ilustrirala je Schönwertove pravljice in slikanico Anje Štefan Zajčkova hišica, za katero je oblikovala tudi likovno zasnovo lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tako Rokavička kot Zajčkova hišica sta bili nominirani za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Rokavička pa tudi za Levstikovo nagrado.
Izjemna pozornost do detajlov, pravljični svet prepoznavne avtorske poetike
Ilustracijo Hane Stupica odlikuje pozornost do detajlov, s katerimi oživlja svoja živalska bitja, ki jih antropomorfizira tudi z edinstvenimi razkošnimi draperijami. Njene živali so vedno tako bitja pravljic, kot take pa nosilke metaforičnih sporočil zgodbe, kot prava bitja iz divjine, kakršna, če imamo srečo, zares lahko srečamo v naravi. Je ena najvidnejših predstavnic mlade generacije slovenskih ilustratorjev.
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
DOGODKI1 mesec nazaj
V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju