Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo za kulturo naslovila odprto pismo z zahtevo po takojšnjem ukrepanju. Na ministrstvu medtem odgovarjajo, da naj bi bil razpis za izvajalca del objavljen jeseni.

Po načrtih naj bi prenovljena grajska žitnica postala osrednji prostor za predstavitev bogate arheološke dediščine najstarejšega slovenskega mesta. Na Mestni občini Ptuj poudarjajo, da je bil projekt že pred leti prepoznan kot eden pomembnejših kulturnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Ministrstvo ga je sprva vključilo v načrt za okrevanje in odpornost, pozneje pa zaradi zamud preneslo na evropska kohezijska sredstva. Projekt ima pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotovljenih pa je tudi 9,5 milijona evrov evropskih sredstev.

Občina opozarja na nove zamude in proceduralne zaplete

Na ptujski občini opozarjajo, da se objava javnega razpisa za izvajalca del nenehno prestavlja. Namesto začetka gradbenih del projekt spremljajo dodatna usklajevanja, nove presoje in vedno novi administrativni zapleti. Po njihovem mnenju takšno stanje odpira vprašanje, ali projekt sploh kdo želi izpeljati oziroma ali ga pristojni znajo učinkovito voditi.

Dodajajo, da se kljub pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju in pridobljenim soglasjem zdaj odpirajo vprašanja, ki bi morala biti rešena že v prejšnjih fazah projekta. Zaradi zahtev, povezanih z zaščito dreves, bi lahko bilo potrebno celo obsežnejše preprojektiranje objekta, kar bi dodatno ogrozilo časovni okvir izvedbe in možnost črpanja evropskih sredstev.

Na resnost razmer je februarja opozoril tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Po navedbah občine je minister izpostavil neustrezno dinamiko projekta, nespoštovanje časovnice ter resno tveganje, da bi se kohezijska sredstva preusmerila v druge projekte.

Mestna občina Ptuj zato od ministrstva za kulturo zahteva takojšnjo objavo razpisa na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja, okrepitev oziroma menjavo projektnega vodstva, uvedbo neposrednega nadzora nad delom direktorata in investicijske službe ter jasno določeno časovnico izvedbe.

V odprtem pismu so zapisali, da ne morejo več pristajati na dolgotrajna odlašanja, birokratske zaplete in izgubljanje časa. Opozarjajo, da so sredstva zagotovljena in projekt pripravljen, odgovorni pa bi morali prevzeti svojo vlogo ter začeti izvajati projekt. Vsak nadaljnji zamik po njihovem pomeni neposredno tveganje za izgubo ene največjih razvojnih in kulturnih priložnosti zadnjih desetletij.

Zaščita mamutovca dodatno zapletla pripravo projekta

Nadaljnji potek investicije bo v veliki meri odvisen od novega vodstva ministrstva za kulturo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da razumejo stališča ptujske občine in si tudi sami želijo čim hitrejše izvedbe projekta.

Ob tem so navedli, da je Zavod za varstvo narave po izdaji soglasja za gradbeno dovoljenje naknadno opozoril, da projektna dokumentacija v nekaterih delih ni povsem usklajena s pogoji za zaščito rastnega prostora zavarovanega mamutovca.

Od julija lani so zato potekala dodatna usklajevanja z zavodom. Projektant je aprila letos pripravil prilagoditve projekta, nato pa so sledile še dodatne zahteve, povezane z georadarskim snemanjem koreninskega sistema in hidrološkimi raziskavami tal.

Na ministrstvu zagotavljajo, da vse odprte zadeve obravnavajo prednostno, vendar je objava javnega naročila za izvajalca gradbenih del trenutno predvidena šele v tretji četrtini letošnjega leta. Kot poudarjajo, razpisa na podlagi neusklajene projektne dokumentacije ne morejo objaviti brez dodatnih tveganj, ki bi lahko vplivala tako na izvedbo projekta kot na pravočasno črpanje evropskih sredstev.

Dodali so še, da so v zadnjih dneh okrepili projektno vodenje in ustanovili posebno delovno skupino za pospešitev vseh preostalih aktivnosti. S tem naj bi bil zagotovljen tudi neposreden nadzor vodstva ministrstva nad projektom. Projekt, za katerega predvidevajo osem milijonov evrov kohezijskih sredstev in dodatne štiri milijone evrov iz sklada za obnovo, po njihovih besedah ostaja ena ključnih prioritet ministrstva.

Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj. Gre za pobudo, ki v Sloveniji povezuje ključne strokovne in izobraževalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine.

Slovesna podelitev nagrad bo 28. maja v Nikoziji v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini. Do 12. maja je na spletu odprto tudi glasovanje za nagrado občinstva 2026, katere prejemnik bo prejel 10.000 evrov.

Najuglednejše evropsko priznanje na področju dediščine

Nagrada Europa Nostra velja za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, podeljujeta pa jo Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je priznanje prejelo 30 projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

Generalni direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je ob tem poudaril izjemen pomen projekta. Po njegovih besedah se strokovnjaki vsakodnevno soočajo z vprašanjem, kako dediščino ohranjati na način, ki bo relevanten tudi v prihodnosti – ne kot muzejski eksponat, temveč kot prostor življenja, znanja in izkušenj. Prav Šola prenove omogoča neposredno sodelovanje različnih strokovnjakov, lastnikov in drugih deležnikov, kar spodbuja prenos znanja in vzpostavljanje trajnih povezav.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miha Dešman je izpostavil, da projekt študentom omogoča neposreden stik z realnim prostorom in materiali. Dediščino tako ne dojemajo kot omejitev, temveč kot priložnost za nadgradnjo in sodobno interpretacijo.

Staša Florjanič, ravnateljica Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, je opozorila na pomen povezovanja teorije in prakse, zlasti v času, ko v srednješolskem izobraževanju prevladuje teoretični pristop. Po njenem mnenju je ključno, da mlade vzgajamo v duhu odgovornosti do stavbne dediščine ter jih motiviramo za njeno ohranjanje.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenje zgodovinskih mest Slovenije je spomnila, da so pred desetletjem prepoznali potrebo po povezovanju na tem področju. Ob začetkih si niso predstavljali, kako široko se bo projekt razvil in kako hitro bo raslo število udeležencev ter sodelujočih strokovnjakov.

Konservatorka Katarina Odlazek je poudarila, da Šola prenove združuje izobraževanje, praktično delo in ozaveščanje. Delavnice povezujejo teoretična znanja z delom na terenu in so namenjene širokemu krogu udeležencev. Predstavljajo pomembno podporo lastnikom, izvajalcem, projektantom in konservatorjem pri kakovostnem usmerjanju prenov.

Poudarek tudi na priznanjih lastnikom prenovljenih objektov

V letošnjem programu je predvidenih pet delavnic za odrasle ter ena delavnica za otroke in mladino. Marca so na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki izvedli delavnico za mlade, kjer so učenci spoznavali kritje strehe s skrilom. Aprila sta sledili delavnica o sanaciji vlage v Krškem ter krovsko-kleparska delavnica izdelave skrilja za strešne kritine v Škofji Loki. V maju, juniju in septembru so načrtovane še delavnica suhozidne gradnje, delavnica restavriranja stavbnega pohištva v Novem mestu ter delavnica izdelave lesenih skodel v Kamniku.

Pomemben del programa predstavlja tudi razpis za priznanja za kakovostno prenovo objektov kulturne dediščine. Ta priznanja bienalno podeljujejo lastnikom, ki s skrbno prenovo oživljajo stare stavbe, njihove zgodbe ter tradicionalna obrtna znanja.

Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein

V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona Brezjanka, ki naj bi bila po načrtih zaključena do začetka oktobra. Vrednost projekta znaša približno 150.000 evrov, sredstva pa bo država zagotovila v okviru odprave posledic poplav.

Tako paviljon Brezjanka kot tudi nekoliko večji paviljon Jožamurka je arhitekt Jože Plečnik zasnoval in postavil v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja. Brezjanka, zasnovana kot senčnica, stoji na koncu kostanjevega drevoreda, medtem ko se Jožamurka nahaja na vrtu graščine.

Projekt v vrednosti nekaj več kot 150.000 evrov

Pogodba za izvedbo sanacijskih del s podjetjem Gnom je bila podpisana konec marca. Projekt zajema celovito obnovo temeljev in ploščadi, ureditev odvodnjavanja ter stabilizacijo pobočja.

Kot so po podpisu pogodbe med radovljiškim županom Cirilom Globočnikom in direktorjem podjetja Gnom Jožefom Drešarjem sporočili z Občine Radovljica, je cilj investicije odpraviti posledice poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, ter zagotoviti dolgoročno zaščito kulturnega spomenika državnega pomena.

Skupna vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 150.000 evrov. Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, obnova pa poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Korak k celoviti obnovi obeh paviljonov

S sanacijo Brezjanke bo obnovljen eden od dveh dotrajanih paviljonov na območju graščine Katzenstein. Občina Radovljica si že dlje časa prizadeva za celovito prenovo obeh objektov. Župan Globočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo letos prenovljena Brezjanka, katere obnova je tehnično manj zahtevna kot sanacija Jožamurke.

Pri paviljonu Jožamurka ostaja ključno vprašanje stabilnosti terena, saj še ni dokončno odločeno, ali ga bo mogoče ohraniti na obstoječi lokaciji ali pa ga bo treba preseliti. Po županovem mnenju bi bilo mogoče s primernimi ukrepi stabilizirati tako objekt kot brežino za njim, vendar bodo končno odločitev sprejeli strokovnjaki, ki se s problematiko ukvarjajo že več let.

Župan ob tem izraža pričakovanje, da bo ob zaključku obnove Brezjanke sprejeta tudi strokovna odločitev glede prihodnosti Jožamurke. Pri tem računa na podporo države, saj bi lahko že sama stabilizacija terena presegla milijon evrov.

Nastanek po naročilu redovnic in Plečnikova arhitekturna vizija

Paviljon Jožamurka je bil zgrajen med letoma 1937 in 1938 po naročilu redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini upravljale žensko kaznilnico. Pri zasnovi je Plečnik uporabil motiv »hiše v hiši«, ki izhaja iz antične arhitekture.

Načrte za Brezjanko je arhitekt pripravil leta 1939, prav tako po naročilu redovnic. Za nosilne stebre je uporabil šest masivnih hrastovih debel, streho pa prekril z betonskimi strešniki. Posebnost paviljona predstavlja tlak, okrašen z mozaiki iz prodnikov, opeke in drugih keramičnih elementov, kar poudarja njegovo izrazito umetniško in krajinsko vrednost.