Connect with us

DEDIŠČINA

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Objavljeno

dne

Občini Kozje je ministrstvo za kulturo odobrilo 977 tisoč evrov za projekt Grad Podsreda – kulturna dediščina in turizem, ki ga je prijavila na javni razpis za oživljanje kulturnih spomenikov. Skupna vrednost naložbe je milijon in pol evrov.

Namen projekta je ustvariti nove turistične izdelke, ki bodo okrepili obstoječo turistično ponudbo na gradu Podsreda. Projekt bo s svojimi aktivnostmi pripomogel tudi k ozaveščanju in izobraževanju prebivalstva o pomenu kulturne dediščine, raznoliki uporabi in ponovni uporabi spomenikov kot najpomembnejše kulturne dediščine ter prispeval k izkoriščanju njihovih potencialov, so sporočili z občine.

V sklopu obnovitvenih del leta 2015 so med drugim prekrili del strehe gradu, zamenjali stavbno pohištvo ter obnovili črne kuhinje in lesene tlake v razstavnih prostorih slikarja Franceta Slane. Foto: JZ Kozjanski park

zboljšana bo tudi dostopnost do kulturnega spomenika, tako fizično kot digitalno. Projekt bo prispeval tudi k razvoju podjetništva in izboljšanju poslovnega okolja lokalno in na turistični destinaciji. Novi turistični produkti bodo dvignili privlačnost celotne turistične destinacije in spodbudili turistični obisk Gradu Podsreda, ocenjujejo na Občini Kozje.

V sklopu projekta bodo obnovili tudi romansko kapelo gradu Podsreda, pri čemer bodo izvedli vse potrebne konzervatorske, restavratorske posege ter instalacijska dela, obnovili bodo tudi prostore zgornjega gospodarskega poslopja in v njem vzpostavili namestitvene kapacitete, treh prestižno opremljenih apartmajev.

Prav tako bodo izvedli statično sanacijo severne stene gradu Podsreda, vzpostavili dve opremljeni dvorani za poslovne sestanke, srečanja, izobraževanja in druge dogodke in wellness center v prostorih spodnjega gospodarskega poslopja, kjer so že urejene prenočitvene kapacitete, ki bo namenjen gostom apartmajev.

Na dvorišču gradu poleti prirejajo tudi letni kino pod grajskimi zvezdami. Foto: JZ Kozjanski park

V načrtu so tudi vzpostavitev ponudbe doživljanja kulturne dediščine skozi igro z MR-tehnologijo v mešani realnosti, vzpostavitev novih komunikacijskih in tehnoloških rešitev za dvig prepoznavnosti in atraktivnosti turistične destinacije in gradu Podsreda, vzpostavitev ponudbe novega turističnega doživetja in izvedba izobraževalnih delavnic s področja ohranjanja kulturne dediščine ter ohranjanja naravne dediščine.

DEDIŠČINA

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Objavljeno

dne

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo tudi zaskrbljenost strokovnjakov glede ohranitve te dragocenosti na tako konfliktnem območju.

Razkošen mozaik, na katerem so na 17 ikonografijah upodobljene raznolike živopisne ptice in zveri, sta lansko pomlad po naključju odkrila palestinski kmet Salman Al Nabahin in njegov sin med zasajanjem oljk na svoji zemlji v Gazi. Dele mozaika so sicer poškodovale korenine starih oljk, izkopane dele pa sta pokrila s kositrnimi ploščami in najdbo prijavila lokalnim oblastem, piše The Art Newspaper.

Dragocenost, ki “pripada vsakemu Palestincu”
Glede odkritja dragocenega mozaika je oče sedmih otrok za Reuters povedal, da nanj gleda kot na “zaklad, dražji od zaklada. Ni zaseben, pripada vsakemu Palestincu.” Toda po nedavnih bombnih napadih izraelskih obrambnih sil (IDF) na tem območju in še zmeraj trajajoči blokadi je ostalo le malo sredstev za arheološke dejavnosti. Prav tako je Hamasova oblast v Gazi zavrnila komentar za medije, medtem ko je tamkajšnje ministrstvo za turizem in starine omenilo zgolj “veliko arheološko odkritje, ki je še zmeraj v zgodnji fazi, in čakamo, da bomo izvedeli več o njegovih skrivnostih in civilizacijski vrednosti. Nacionalne raziskovalne skupine sodelujejo z mednarodnimi strokovnjaki in znanstveniki francoske arheološke šole.” Nadaljnji komentar pa so na ministrstvu odložili za uradno objavo čez nekaj dni, še piše The Art Newspaper.

Mozaik sta po naključju odkrila palestinski kmet in njegov sin. Foto: Reuters

Arheolog s francoske biblične in arheološke šole v Jeruzalemu René Elter – ki je bil nekoč dejaven tudi v Gazi, a trenutno ne more obiskati tega najdišča – je po ogledu videoposnetkov in fotografij najdbe za Associated Press dejal, da so odkrili najlepša mozaična tla v Gazi: “Še nikoli prej na območju Gaze niso bila odkrita mozaična tla takšne prefinjenosti, takšne grafične detajlnosti in takšnega bogastva barv.”

Poziv za hitro reševalno akcijo
Arheolog Asa Eger, sicer strokovnjak za bizantinsko in islamsko arheologijo Levanta na Univerzi Severne Karoline, je za The Art Newspaper povedal, da “gre za spektakularno najdbo, še posebej, ker je naše poznavanje arheologije glede na tamkajšnje okoliščine žal tako razdrobljeno. Gaza je bila v obdobju nastanka tega mozaika zelo pomembna in znana po naglo razvijajoči se proizvodnji vina, ki so ga izvažali po Sredozemlju.” A je hkrati izrazil zaskrbljenost, da je odkritje v “neposredni nevarnosti”, ker je tako blizu izraelske ločilne ograje. Palestinsko begunsko taborišče Bureij leži namreč približno zgolj kilometer od meje z Izraelom. “Neizbežna je hitra organizacija nujne reševalne intervencije,” je še dodal.

“Pod Gazo leži čisto druga Gaza”
Gaza je pod izraelsko-egiptovsko blokado od leta 2007, pod izraelsko vojaško okupacijo pa vse od leta 1967. Dolgoletni status Gaze kot vojnega območja tujim arheološkim ekipam izjemno otežuje delo na tamkajšnjih tleh. Posledično se pride prejkone naključno do mnogih pomembnih odkritij na tem gosto poseljenem ozemlju, na katerem so ostanki 5000-letnih civilizacij. “Pod Gazo leži čisto druga Gaza,” je za BBC povedal arheolog Hayam Albetar z ministrstva za turizem in starine, ki ga vodi Hamas. Gaza je bila pomembna trgovska točka za civilizacije, segajoče vse od starih Egipčanov in Filistejcev, ki jih upodablja tudi Sveto pismo, do rimskega cesarstva in križarskih vojn.

Pred desetletjem so delavci, ki so kopali okoli ulice Salahedin v mestu Gaza, odkrili bizantinsko cerkev, ki je bila nato novembra 2012 poškodovana v bombnem napadu IDF-a, ko so bili z zemljo zravnani tudi uradi ministrstva za turizem in starine. V 90. letih minulega stoletja pa so ruševine samostana svetega Hilariona, ki izvira iz okoli leta 400 in je ena najbolje ohranjenih starodavnih dragocenosti v Gazi, prav tako odkrili gradbeni delavci, ki so kopali tam med gradnjo nove ceste, še navaja The Art Newspaper.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

Objavljeno

dne

Avtor

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med špansko državljansko vojno ali Francovo diktaturo.

“Cilj nove iniciative je razjasniti kakršne koli sume, ki morda obstajajo o ozadju in kontekstu umetniških del, preden so ta postala del Pradove zbirke, in če bo to potrebno ter v skladu z zakonskimi določbami, vrnitev del njihovim zakonitim lastnikom,” so v muzeju zapisali v izjavo za javnost.

Madridski muzej je pred kratkim objavil seznam 25 del, ki izvirajo iz zasegov med državljansko vojno (1936–39), na svoji spletni strani pa je objavil slike 22 del. Do četrtka se je število umetnin, ki so bile potrjene kot zasežene, povečalo na 62 – večinoma gre za slike. Seznam, ki ga sproti posodabljajo, si lahko ogledate na spletni strani muzeja.

V Valencii rojeni Joaquín Sorolla y Bastida (1863–1923) je slovel predvsem po portretih, krajinah in monumentalnih delih z družbenozgodovinsko tematiko. Na fotografiji je njegov Portret ženske z belo ruto, ki je na Pradovem seznamu slik z vprašljivo provenienco.
Foto: Museo del Prado

Na seznamu so med drugim slike flamskega umetnika iz 17. stoletja Jana Brueghela ml., francoskega slikarja Francoisa Boucherja in španskega impresionista Joaquina Sorolle.

Večina del na seznamu je bila shranjena v muzejskih arhivih, le peterica – tudi Sorollev portret Ženske z belo ruto – pa je bila na ogled v državnih muzejih v Gironi, Granadi in Malagi. “Kakovost teh del ima zelo širok razpon, nekatera platna so delo mojstrov, kakršen je Joaquín Sorolla, druga pa so anonimna dela, katerih avtorstvo najbrž nikoli ne bo znano,” je za televizijo RTVE ta teden povedal vodja konzervatorskega oddelka v Pradu Andrés Ubeda.

‘François Boucher, delo Gustafa Lundberga (1741). Boucher je bil francoski slikar, ki je delal v Rokoko slogu. Znan je bil po svojih idiličnih in razkošnih slikah na klasične teme, okrasnih alegorijah in pastoralnih prizorih. Bil je morda najslavnejši slikar in dekorativni umetnik 18. stoletja.

Seznam se še daljša
Kot so še sporočili iz muzeja, so ustanovili preiskovalno skupino, ki jo vodi Arturo Colorado, strokovnjak za kulturno dediščino in državljansko vojno, da bi raziskala izvor del iz njegove zbirke. Poročilo bo objavila januarja.

Vseh 25 del, ki so bila prvotno identificirana, je v muzejsko zbirko deponirala komisija za zaščito umetniške dediščine, ki jo je med državljansko vojno ustanovil Francisco Franco. Od teh je bilo 17 slik muzeju podarjenih med letoma 1940 in 1942. Šest jih je bilo v letih 1942–43 najprej prepeljanih v Muzej moderne umetnosti v Madridu, pozneje pa jih je prevzel Prado.

V Španiji so letos že imeli odmeven primer restitucije umetniškega dela. Ramón de la Sota Chalbaud, prapravnuk markiza Ramóna de la Sota y Llana, je po precedenčni sodbi (od verige hotelov v državni lasti) nazaj dobil dve deli (španskega in flamskega mojstra), ki so ju pred 85 leti njegovi aristokratski družini zasegle frankistične sile.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Vitraž pariške katedrale Notre-Dame, katero je zajel usodni požar, gre v obnovo

Objavljeno

dne

Pariška katedrala Notre-Dame je v usodnem požaru utrpela veliko škodo. Ob tem je večina vitražev v srednjeveški cerkvi zdržala vročino in ogenj, a so zelo umazani od dima in prahu. Katedrala bo obnovljena v prejšnji obliki, vključno s 96-metrskim zvonikom.

Katedrala Notre-Dame v Parizu je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, pravi francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak. Leta 2019 je bila hudo poškodovana v požaru in je trenutno sredi obnove.

Kmalu po požaru aprila 2019 je predsednik Emmanuel Macron dejal, da bodo katedralo – ki sega v 12. stoletje – obnovili, in pozneje obljubil, da jo bodo znova odprli za vernike do leta 2024, ko bo Francija gostila olimpijske igre. Vodja Rebâtir Notre-Dame Jean-Louis Georgelin je dejal: “Odločeni smo zmagati v tej bitki leta 2024, znova odpreti katedralo leta 2024. Franciji bo v čast, da to stori, in to bomo storili, ker smo v tem cilju vsi poenoteni.”

Saje in prah zastirajo zunanjo svetlobo in zakrivajo paleto barv, poroča Reuters, pri katerem so spomnili, da je vitraže oblikoval arhitekt Eugene Viollet-le-Duc, ki je zasnoval tudi 96-metrski zvonik. 

Zdaj, več kot tri leta po uničujočem požaru, je osem proizvajalcev stekla iz Francije začelo “mukotrpno čiščenje in obnovo 39 visokih oken v ladji, na koru, v transeptu in zakristiji srednjeveške katedrale.”

Flavie Serriere Vincent-Petit, vodja istoimenskega podjetja za vitraže v Troyesu, jugozahodno od Pariza, je dobila nalogo, da obnovi 22 oken. Čiščenje poteka kot nežno drgnjenje površine z vato, namočeno v vodi in etanolu. To je občutljiv in ponavljajoč se postopek, namenjen zbiranju usedlin, ki mora potekati tako, da se okno ne bi poškodovalo.

“Prihaja velika faza čiščenja, da se spere tako prah po požaru kot tudi umazanija, ki nastane zaradi človeškega dihanja, pa tudi saje sveč, da lahko okna postavimo nazaj na svoje mesto in katedrali vrnemo polno svetlobo,” je dejala.

Pri obnovi pomaga delavnica kölnske katedrale v Nemčiji, še poroča Reuters.

Foto: EPA

Pomemben spomenik francoske gotike je na dobri poti, da se za vernike in javnost znova odpre leta 2024, je pred kratkim sporočila francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak.

850 let na Île de la Cité
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva. Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.

Nazadnje je Notre-Dame utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom, obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, letno jo obišče več kot 10 milijonov obiskovalcev.

Vzrok požara še ni popolnoma znan, povzročila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek. Čeprav je v požaru zgorelo celotno ostrešje gotske cerkve, je gasilcem uspelo, da ogenj ni zajel celotne srednjeveške zgradbe.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO