GRADNJA
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji

Slovenski mostovi so dobro vzdrževani, problematične pa so občinske investicije, je v za MMC pojasnil projektant mostov Marjan Pipenbaher: “Sredstva so omejena, poskuša se graditi minimalistično, ampak posledice so prehude,” je dejal.
“Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive. Tudi vzdrževanje mostu je bistveno lažje, nimaš podpor v reki, ni treba zamenjevati ležišča. Treba je gledati dolgoročno, kaj to pomeni z vidika stroškov vzdrževanja takšnega objekta,” je dejal Marjan Pipenbaher, ki je bil med drugim projektant viadukta Črni Kal in mosta na Pelješac.
Mnogo mostov je bilo zgrajenih od polovice prejšnjega stoletja. “Težava je v njihovem konceptu. Vsi ti mostovi imajo podpore v reki. Treba je zelo paziti, da ni izpodkopavanja temeljev. To je predvsem vzrok za rušitev manjših mostov. Vsaj na ta način se bo to olajšalo, nikakor pa se ne bo dalo pri takšnih ekstremih tega povsem preprečiti,” je dejal.
Po poplavah na najnujnejših krajih bodo postavili začasne ali pontonske, torej plavajoče mostove. Pipenbaher meni, da bi takih potrebovali še več.

Postavitev montažnih mostov
“Pontonski mostovi so omejeno uporabni. Predvsem so v različnih vojskah uporabni za premostitev voda. Mi imamo v našem sistemu tako imenovane montažne mostove, ki se montirajo po modulih od 17 do 43 pa tudi več metrov. Če je ta razmik večji, potem potrebujejo tudi ti mostovi podporo ali pa se zmanjša nosilnost. Je pa res, da je pri teh mostovih treba narediti betonske temelje odnosno nosilce. Ta postavitev ni hipna, medtem ko so pontonski mostovi namenjeni predvsem za vojaški namen. Postavljeni so zelo hitro, ampak so omejeno uporabni,” pa je pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in dodal, da ima Slovenska vojska tudi en pontonski most in da so že pregledovali, kje bi ga lahko postavili.
Šestan je tudi povedal, da so prvič na ogled poslali strokovnjake in svoje inženirje, kje je mogoče postaviti montažne mostove.
“Strokovnjaka sta ocenila tudi statiko vseh teh mostov, ki bo pomembna za uporabnost. Teh mostov, se bojim, je v slovenskem prostoru v takih situacijah sto ali pa ne vem, morda sem pretiraval, na različnih kategorijah cest, in naša prva naloga je, da bomo vse to pregledali, ker če damo most v uporabo oziroma cesto, potem pa se nam nekaj zgodi, nismo naredili nič. Upam, da bomo lahko tudi skozi mednarodno pomoč dobili nekaj teh kadrov. Slovenija je pač majhna država in imamo teh strokovnjakov omejeno število, mostov pa veliko,” je še pojasnil Šestan.
GRADNJA
Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski javni natečaj za izbor najustreznejše arhitekturne rešitve spomenika slovenske osamosvojitve, ki bo stal na Trgu republike v Ljubljani – kraju zgodovinskega pomena za samostojnost države.
Lokacija z močno simbolno vrednostjo
Trg republike je bil izbran kot osrednja lokacija postavitve, saj je prav tam 26. junija 1991 potekala uradna razglasitev neodvisnosti Republike Slovenije in prvi dvig slovenske zastave. Gre za prostor z visoko simbolno in zgodovinsko vrednostjo, ki je že desetletja prizorišče državnih proslav in družbeno-političnih dogodkov.
Projektna vrednost je ocenjena na okoli dva milijona evrov z DDV, pri čemer natečaj vodi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Spomenik kot povezovalni simbol zgodovine in prihodnosti
Po navodilih MORS mora natečajna rešitev vsebovati jasno sporočilnost, ki odraža proces osamosvajanja, obenem pa temelji na dolgotrajni tradiciji nacionalnih in emancipacijskih prizadevanj slovenskega naroda. Spomenik naj po besedah razpisovalcev:
- povezuje državo, ljudi in njihove dosežke,
- izraža odprtost, medsebojno spoštovanje in zaupanje,
- zrcali tako zgodovinski spomin kot vizijo prihodnosti.
Rok in komisija
Natečaj je odprt do 9. oktobra 2025. Prispele predloge bo ocenila strokovna komisija pod vodstvom arhitektke Apolonije Šušteršič. Komisijo za pripravo izhodišč za postavitev spomenika je vlada ustanovila že junija 2023.
GRADNJA
Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših objektov in omogočiti več fleksibilnosti pri začetku gradnje. Zakon je v obravnavi v državnem zboru in bi lahko pomenil pomembno spremembo za investitorje, projektante in vse, ki se srečujejo z gradnjo ali prenovo.
Po besedah ministra Jožeta Novaka je cilj jasen: s strokovnimi rešitvami do hitrejših odločitev in manj birokracije. Ključna novost zakona je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo vseh soglasij in mnenj, potrebnih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če soglasje v tem roku ni izdano, bo upravna enota lahko zahtevala odgovor v dodatnih 15 dneh. Če ga še vedno ne bo, se bo to štelo kot soglasje – torej kot tiha odobritev, kar bo bistveno pospešilo postopke.

Digitalizacija postopkov in večja prilagodljivost na terenu
Pomembna sprememba je tudi postopno uvajanje elektronskega sistema za oddajo vlog, ki bo po načrtih dokončan do začetka prihodnjega leta. Novost je tudi, da elektronske vloge ne bo več treba tiskati in vlagati tudi v papirni obliki, kot je bilo doslej.
Za enostavne objekte, kot so manjši pomožni objekti ali začasne lope, po novem ne bo več treba prijaviti začetka gradnje. Obvezna pa bo prijava pri manjših rekonstrukcijah. Predvideni so tudi manjši dopustni odkloni – do en meter – v horizontalni ali vertikalni smeri pri postavitvi objekta na terenu, brez potrebe po novi vlogi za dovoljenje. Tako bi se izognili dodatnim zapletom, če se gradnja zaradi dejanskega stanja na terenu rahlo odmika od projektne dokumentacije.
Poenostavljena legalizacija starejših objektov in jasnejša pravila
Zakon prinaša tudi pomembno novost glede legalizacije starejših objektov. Po novem bo domneva, da ima stavba izdano gradbeno dovoljenje, veljala za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995 – seveda pod pogojem, da je bil zanje plačan komunalni prispevek in da zanje ni bila izdana odločba o odstranitvi. Doslej je ta meja veljala le za objekte, zgrajene pred koncem leta 1967.
Predlagana sprememba predvideva tudi, da veljavnost gradbenega dovoljenja ne bo več vezana na prijavo začetka gradnje, temveč na dejanski začetek del, kar pomeni večjo varnost za investitorje.
Zakon vključno s popoplavnimi izkušnjami prinaša tudi možnost hitre rekonstrukcije v primeru naravnih nesreč. Vsi javni investitorji, ki bodo gradili zahtevnejše objekte, pa bodo morali projekte izvajati z uporabo informacijskega modeliranja gradnje (BIM).
Po novem bo jasneje določena tudi delitev odgovornosti med občinskimi in državnimi inšpektorji: prvi bodo preverjali skladnost z občinskimi prostorskimi akti, drugi s predpisi države.
Predlog zakona sledi usmeritvi k digitalizaciji, preglednejšim postopkom in večji pravni predvidljivosti, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k učinkovitejšemu načrtovanju in izvedbi gradbenih projektov po vsej Sloveniji.

GRADNJA
JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot ugleden proizvajalec kakovostnih toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov, letos obeležuje 150. let delovanja. V času praznovanja so pripravili vseslovensko kampanjo »Častimo fasado!«, katere osrednji del je privlačna nagradna igra, namenjena vsem, ki si želijo prenove fasade.
Glavna nagrada vključuje komplet JUBIZOL EPS Classic fasadnega sistema za 150 kvadratnih metrov površine v medium ali pastelnem odtenku. Druga nagrada je vrhunski zaključni sloj JUBIZOL Carbonstrong debeline 1,5 mm za enako površino in barvni spekter, medtem ko pet tretjeuvrščenih nagrajencev prejme brezplačno barvno študijo fasade za svojo hišo.
Kako lahko sodelujete in osvojite eno od nagrad?
Za sodelovanje v nagradni igri morajo kandidati obiskati spletno stran https://castimo-fasado.jub.si/, izpolniti prijavni obrazec, priložiti fotografijo svoje hiše in v nekaj stavkih utemeljiti, zakaj si prav oni zaslužijo novo fasado JUBIZOL. Pri tem je pomembno vedeti, da nagrada vključuje le materiale za fasado, ne pa tudi izvedbe, zato si bodo morali nagrajenci sami poiskati izvajalca – pri tem pa jim lahko svetuje tudi JUB.

Zakaj izbrati JUBIZOL EPS Classic?
Gre za najpogosteje izbran JUB-ov kontaktni fasadni sistem, ki temelji na več kot 50-letnih izkušnjah in več kot 10 milijonih kvadratnih metrov vgrajenih površin. Sistem je primeren tako za novogradnje kot za sanacijo objektov do višine 22 metrov, kjer so fasadne površine osnovno zaščitene pred padavinami. JUB z nagradno igro simbolično »časti fasado« svojim zvestim uporabnikom – in vabi vse, ki si želijo kakovostne energetske prenove, naj izkoristijo to enkratno priložnost do konca meseca junija 2025.
Več informacij in prijava: https://castimo-fasado.jub.si/
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Predstavljen projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
Dizajn2 meseca nazaj
MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025
-
GRADNJA2 meseca nazaj
18 milijonov evrov za vrtec v Luciji, zaradi poplavnega območja bo dvignjen 1,2 metra
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Telesa pokrajin: razstava Zorana Mušiča na gradu Štanjel v okviru EPK!
-
Dizajn4 tedni nazaj
Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazaj
Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine