V Kostanjevici na Krki načrtujejo celovito obnovo propadajočega dvorca, stavbe z bogato kulturno in družbeno zgodovino, ki je bila v zadnjih letih prepuščena postopnemu propadanju. Občina je že začela z nujnimi sanacijskimi posegi, sočasno pa pripravlja projektno dokumentacijo, ki bo podlaga za prijave na domače in evropske razpise.

»V preteklosti je bil to dvorec mestne gospode, kostanjeviški grad, zato se nam zdi pomembno, da ga ohranimo,« poudarja župan Robert Zagorc in dodaja, da želi občina objektu zagotoviti novo vsebinsko in prostorsko vlogo v lokalnem okolju.

Projekt ocenjen na približno 10 milijonov evrov

Po županovih ocenah bi celotna obnova stala okoli 10 milijonov evrov. Vsa potrebna projektna dokumentacija naj bi bila pripravljena do konca leta, nato pa se bo občina prijavila na različne razpise za pridobitev finančnih sredstev, vključno z evropskimi. Del sredstev, ki jih ne bo mogoče zagotoviti prek razpisov, bo morala občina pokriti iz lastnega proračuna. Za prvo, nujno sanacijo so sredstva že pridobili s strani ministrstva za kulturo.

V dvorcu trenutno deluje zgolj Lamutov likovni salon, ki spada pod okrilje Galerije Božidar Jakac. Po obnovi pa načrtujejo, da bi v objekt preselili kostanjeviško knjižnico ter uredili prostore za delovanje društev, izvedbo delavnic in druge javne programe. Dvorec naj bi v prihodnje opravljal tudi protokolarno funkcijo.

Občina je objekt pred leti odkupila od kostanjeviške župnije prav z namenom njegove celovite prenove in programske revitalizacije. Kot še pojasnjuje župan, so v preteklem letu začeli z osnovnimi sanacijskimi deli, katerih cilj je zaustaviti nadaljnje propadanje stavbe, hkrati pa poteka priprava projektne dokumentacije za obsežnejšo obnovo.

Ministrstvo za kulturo je s podjetjem Kovinar – Gradnje ST sklenilo pogodbo v vrednosti 1,2 milijona evrov za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta Vrba 1, ki stoji v neposredni bližini Prešernove domačije. Izbrani izvajalec je že sodeloval pri predhodni rekonstrukciji domačije, kar je prispevalo k kontinuiteti izvedbe in poznavanju spomeniško varovanega okolja.

Objekt na naslovu Vrba 1, ki sta ga občina in država leta 2019 odkupili od zasebnega lastnika hkrati z gospodarskim poslopjem Prešernove rojstne hiše, bo v okviru prenove delno ohranjen. Zidana klet in pritličje ostajata nespremenjena, medtem ko bosta nadstropje in ostrešje z mansardo izvedena na novo kot lesena skeletna konstrukcija. Po zaključku del bo stavba programsko raznolika: v njej bodo umeščeni gostinski lokal, knjižnica, večnamenski prostori ter rezidenčni prostori za ustvarjalce.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je ob tem poudaril zadovoljstvo, da je ministrstvo upoštevalo tudi pobude lokalne skupnosti. Po njegovih besedah bo nova vsebina objekta omogočala razvoj gostinske in razstavne dejavnosti, v zgornjem nadstropju pa bodo urejeni umetniški apartmaji, namenjeni domačim in tujim ustvarjalcem, ki bodo navdih iskali v kulturnem okolju Vrbe.

Pogodba za obnovo in rekonstrukcijo je bila podpisana v sredo, rok za dokončanje del pa je določen za 30. junij. Na javni razpis sta prispeli dve ponudbi, pri čemer je bila kot dopustna ocenjena le ena. Pogodbena vrednost brez DDV znaša nekaj manj kot 1,2 milijona evrov in je nekoliko nižja od ocenjene vrednosti investicije. Sredstva je ministrstvo zagotovilo tudi s pomočjo Načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega so bili sofinancirani že prenova Prešernove rojstne hiše ter rekonstrukcija gospodarskega objekta.

Prenova Prešernove domačije kot del širše prostorske in programske celote

Celovita preureditev Prešernove domačije v Vrbi se je začela poleti 2024. Projekt v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov je obsegal konservatorske posege na Prešernovi rojstni hiši ter rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja. Objekt, ki je bil do leta 2019 v zasebni lasti in brez javne rabe, bo po novem deloval kot interpretacijski center z muzejsko razstavo, servisnimi prostori, sanitarijami, prostori za zaposlene ter večnamenskim prostorom za izvedbo različnih dogodkov.

Gradbeno-obrtniška dela na rojstni hiši in gospodarskem poslopju so bila zaključena še pred koncem preteklega leta, sledila pa je postavitev stalne razstave in notranja oprema. Po navedbah ministrstva za kulturo bo Prešernova rojstna hiša ponovno odprta ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi gospodarsko poslopje bo ob tem času dostopno javnosti, uradno odprtje z vzpostavljenim upravljanjem pa je predvideno nekoliko pozneje, po ureditvi pogodbenih razmerij z upravljavcem.

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman ob tem opozarja, da bo nove prostore treba vsebinsko in programsko ustrezno zapolniti, saj predstavljajo tako veliko razvojno priložnost kot tudi organizacijski izziv za upravljavca in lokalno skupnost. V občini si želijo, da bi upravljanje območja tudi v prihodnje ostalo v pristojnosti njihovega zavoda. Župan pa ob tem poudarja pomen dolgoročnega razvoja kulturnega turizma ter ambicijo, da bi se Vrba postopno uveljavila kot eno osrednjih kulturnih središč, kar pa bo mogoče le ob nadaljnjem sodelovanju države kot lastnika in skrbnika območja.

Mestna občina Maribor vstopa v leto, ki bo zaznamovalo zaključek ene najzahtevnejših in najobsežnejših investicij v novejši zgodovini mesta.

Center Rotovž, ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov, je v zadnjih mesecih preteklega leta pridobil ključen finančni zagon z odobritvijo 21 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Projekt je bil s tem prepoznan kot investicija nadnacionalnega pomena, kar je bistveno vplivalo na njegovo izvedbeno dinamiko.

Ob novembrskem obisku vladne delegacije je župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič poudaril simbolno in vsebinsko težo projekta: »To niso ministrstva, temveč ljudje, ki so projekt razumeli in mu pomagali. Rotovž bo hiša kulture in naš bodoči drugi dom za celotno regijo.« Z odobrenimi sredstvi se je, kot je izpostavil, občutno razbremenil tudi občinski proračun, ki bi sicer zahteval dodatno zadolževanje. Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – kdaj bo center dejansko odprl vrata?

Posegi v staro mestno jedro kot osrednji izvedbeni izziv

Pot do trenutne faze gradnje je bila zaznamovana s številnimi nepredvidenimi okoliščinami, ki so neposredna posledica zahtevnih posegov v staro mestno jedro. Izvajalci so se morali sproti prilagajati dejanskemu stanju stavbne substance, ki se je v celoti razkrila šele ob rušitvah in obsežnih izkopih.

Poseben inženirski izziv je predstavljala podgradnja zgodovinskih objektov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti sosednjih stavb so dela potekala v izjemno majhnih, natančno nadzorovanih segmentih, kar je pomembno vplivalo na časovno in organizacijsko zahtevnost gradnje.

V tem trenutku so dela na novogradnji in rekonstrukciji v zaključni fazi. V ospredju so obrtniška ter inštalacijska dela, letošnje leto pa bo namenjeno tudi dokončanju poglobitve nekdanje Rotovške kleti, kjer nastaja nov mariborski Art kino.

Več kot 8.000 m² za združene kulturne in izobraževalne programe

Center Rotovž bo na več kot 8.000 kvadratnih metrih združil vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene. Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino bodo tvorili skupen kreativni, večgeneracijski in odprt javni prostor.

V kleti pod Rotovškim trgom nastaja osrednji multimedijski prostor v obliki amfiteatra, namenjen prireditvam, projekcijam in drugim javnim dogodkom. Obiskovalci se bodo lahko zadržali tudi v novi Art kavarni, umeščeni v prostor nekdanje restavracije Rotovž, medtem ko bodo v zahodnem traktu urejene manjše učilnice in ustvarjalnice, namenjene predvsem izobraževalnim programom za starejše.

Poleg vsebinske zasnove projekt pomembno posega tudi v urbano strukturo mesta. Center bo fizično povezal Glavni trg s Slomškovim trgom ter vzpostavil prostorski nastavek za prihodnjo povezavo Gosposke ulice z Lekarniško ulico. Na nivoju trga bo rekonstruirana arhitekturna zasnova Branka Kocmuta iz leta 1960, katere prepoznavna geometrija bo ponovno vzpostavila osrednji prostor mestnega druženja.

Tehnološko zahtevna oprema in poudarek na univerzalni dostopnosti

Projekt Center Rotovž zahteva tudi kompleksno tehnološko opremljenost. Za avdio-, video- in scensko opremo je bilo oddano naročilo v vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Knjižnični del bo opremljen s sodobnim RFID-sistemom za avtomatizirano razvrščanje in izposojo gradiva, kar bo bistveno posodobilo delovne procese ter izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Pri načrtovanju notranjih prostorov in pohištva je bila ena ključnih prioritet univerzalna dostopnost. Projekt vključuje taktilne oznake za slepe in slabovidne, v izbranih prostorih pa so predvidene tudi talne zanke za slaboslušne. Vsi dostopi in programske rešitve so zasnovani tako, da center ne bo imel arhitekturnih ali senzoričnih ovir za gibalno ovirane uporabnike. Na Mestni občini Maribor so ob tem poudarili, da je bila zahteva po univerzalni dostopnosti vključena že v vse faze projektiranja.

Zaključek del predviden v letu 2026

Montaža pohištvene opreme se je v manjšem obsegu že začela, predvsem pri elementih, ki so neposredno vezani na izvedbo končnih tlakov. Večji del opremljanja bo, po navedbah Mestne občine Maribor, sledil po potrditvi vzorcev in spremljajoče dokumentacije v prihodnjih mesecih.

Natančen datum uradne otvoritve bo znan po zaključku vseh montažnih del, pri čemer je zaključek projekta trenutno predviden v letu 2026.