Mestna občina Maribor vstopa v leto, ki bo zaznamovalo zaključek ene najzahtevnejših in najobsežnejših investicij v novejši zgodovini mesta.

Center Rotovž, ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov, je v zadnjih mesecih preteklega leta pridobil ključen finančni zagon z odobritvijo 21 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Projekt je bil s tem prepoznan kot investicija nadnacionalnega pomena, kar je bistveno vplivalo na njegovo izvedbeno dinamiko.

Ob novembrskem obisku vladne delegacije je župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič poudaril simbolno in vsebinsko težo projekta: »To niso ministrstva, temveč ljudje, ki so projekt razumeli in mu pomagali. Rotovž bo hiša kulture in naš bodoči drugi dom za celotno regijo.« Z odobrenimi sredstvi se je, kot je izpostavil, občutno razbremenil tudi občinski proračun, ki bi sicer zahteval dodatno zadolževanje. Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – kdaj bo center dejansko odprl vrata?

Posegi v staro mestno jedro kot osrednji izvedbeni izziv

Pot do trenutne faze gradnje je bila zaznamovana s številnimi nepredvidenimi okoliščinami, ki so neposredna posledica zahtevnih posegov v staro mestno jedro. Izvajalci so se morali sproti prilagajati dejanskemu stanju stavbne substance, ki se je v celoti razkrila šele ob rušitvah in obsežnih izkopih.

Poseben inženirski izziv je predstavljala podgradnja zgodovinskih objektov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti sosednjih stavb so dela potekala v izjemno majhnih, natančno nadzorovanih segmentih, kar je pomembno vplivalo na časovno in organizacijsko zahtevnost gradnje.

V tem trenutku so dela na novogradnji in rekonstrukciji v zaključni fazi. V ospredju so obrtniška ter inštalacijska dela, letošnje leto pa bo namenjeno tudi dokončanju poglobitve nekdanje Rotovške kleti, kjer nastaja nov mariborski Art kino.

Več kot 8.000 m² za združene kulturne in izobraževalne programe

Center Rotovž bo na več kot 8.000 kvadratnih metrih združil vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene. Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino bodo tvorili skupen kreativni, večgeneracijski in odprt javni prostor.

V kleti pod Rotovškim trgom nastaja osrednji multimedijski prostor v obliki amfiteatra, namenjen prireditvam, projekcijam in drugim javnim dogodkom. Obiskovalci se bodo lahko zadržali tudi v novi Art kavarni, umeščeni v prostor nekdanje restavracije Rotovž, medtem ko bodo v zahodnem traktu urejene manjše učilnice in ustvarjalnice, namenjene predvsem izobraževalnim programom za starejše.

Poleg vsebinske zasnove projekt pomembno posega tudi v urbano strukturo mesta. Center bo fizično povezal Glavni trg s Slomškovim trgom ter vzpostavil prostorski nastavek za prihodnjo povezavo Gosposke ulice z Lekarniško ulico. Na nivoju trga bo rekonstruirana arhitekturna zasnova Branka Kocmuta iz leta 1960, katere prepoznavna geometrija bo ponovno vzpostavila osrednji prostor mestnega druženja.

Tehnološko zahtevna oprema in poudarek na univerzalni dostopnosti

Projekt Center Rotovž zahteva tudi kompleksno tehnološko opremljenost. Za avdio-, video- in scensko opremo je bilo oddano naročilo v vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Knjižnični del bo opremljen s sodobnim RFID-sistemom za avtomatizirano razvrščanje in izposojo gradiva, kar bo bistveno posodobilo delovne procese ter izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Pri načrtovanju notranjih prostorov in pohištva je bila ena ključnih prioritet univerzalna dostopnost. Projekt vključuje taktilne oznake za slepe in slabovidne, v izbranih prostorih pa so predvidene tudi talne zanke za slaboslušne. Vsi dostopi in programske rešitve so zasnovani tako, da center ne bo imel arhitekturnih ali senzoričnih ovir za gibalno ovirane uporabnike. Na Mestni občini Maribor so ob tem poudarili, da je bila zahteva po univerzalni dostopnosti vključena že v vse faze projektiranja.

Zaključek del predviden v letu 2026

Montaža pohištvene opreme se je v manjšem obsegu že začela, predvsem pri elementih, ki so neposredno vezani na izvedbo končnih tlakov. Večji del opremljanja bo, po navedbah Mestne občine Maribor, sledil po potrditvi vzorcev in spremljajoče dokumentacije v prihodnjih mesecih.

Natančen datum uradne otvoritve bo znan po zaključku vseh montažnih del, pri čemer je zaključek projekta trenutno predviden v letu 2026.

Občino Bled čaka v prihodnjem letu rekonstrukcija osnovne šole z gradnjo večnamenske športne dvorane. Občina je bila uspešna s kandidaturo na razpisu šolskega ministrstva, za zaprtje finančne konstrukcije pa potrebuje še več sredstev.

Pred dnevi so ob igrišču Osnovne šole Josipa Plemlja Bled odprli najnovejšo pridobitev –kozolec, katerega postavitev je v okviru participativnega proračuna predlagal otroški parlament. Kozolec Lojze, za katerega je občina namenila 44.000 evrov, je večnamenski objekt, namenjen igri, učenju in druženju na prostem.

V prihodnjih letih čaka šolo mnogo večja investicija. To je rekonstrukcija šole z gradnjo večnamenske športne dvorane. Po idejni zasnovi bodo neto stroški naložbe znašali približno sedem milijonov evrov za športno dvorano, 15 za osnovno šolo in dva milijona evrov za parkirno hišo, ki bo s kapaciteto za približno 80 vozil umeščena pod šolo.

»Projekt predstavlja največjo investicijo v zgodovini občine, zato je še toliko  pomembneje, da počrpamo kar največ sredstev na javnih razpisih, ki nam bodo omogočili učinkovitejšo, hitrejšo in suverenejšo izvedbo tako obsežne investicije,« je poudaril blejski župan Anton Mežan. Vesel je sklepa ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo projektu namenilo 3,34 milijona evrov.

Maksimalni znesek si bodo prizadevali dobiti tudi od Eko sklada, nekaj možnosti sofinanciranja pa se jim obeta  pri športni dvorani. »Poleg tega bomo investicijo tri do štiri leta financirali iz našega proračuna. Vzeti bomo morali tudi posojilo, ampak blejska občina ni med najbolj zadolženimi. Zadolžitev za gradnjo šole ne bi smela biti problem,« je prepričan Mežan.

Če ne bo zapletov, bi se prva dela lahko začela jeseni prihodnje leto, konec pa je predviden v letu 2029. Najprej bodo porušili staro telovadnico, na njenem mestu postavili novo šolo, ki se bo razširila proti obstoječemu košarkarskemu igrišču. Nato bodo porušili staro šolo in na njenem mestu postavili večnamensko športno dvorano. Ob tem bo šolski pouk potekal nemoteno, športna vzgoja pa na alternativnih lokacijah po občini.

Nekaj negodovanja občanov glede lokacije dvorane

Nekateri občani so prepričani, da je investicija prevelika in da bi lahko obnovili obstoječo šolo. Nasprotujejo tudi novi večnamenski dvorani. Menijo, da bi morala stati na območju, kjer povečan promet in hrup ne bi bila moteča za domačine, denimo ob severni obvoznici v bližini športnega parka.

Župan odgovarja, da tisti, ki menijo, da je mogoče šolo obnoviti, ne poznajo dejanske situacije. »Ostali bi pri istem številu prostorov, ki jih je absolutno premalo. Hkrati bi morali vso šolo razbiti, ostala bi le betonska konstrukcija, pri čemer bi morali zaradi novih standardov potresne varnosti tudi betonske stebre spodkopati in jim narediti protipotresne temelje. Zaradi prenizkih stropov ne bi mogli urediti ustreznega prezračevanja. V dveh letih prenove tudi ne bi mogli nikamor preseliti otrok in zagotoviti šolskega procesa,« je povedal Mežan.

Obstoječa šola je bila zasnovana leta 1970. Objekt je energetsko potraten, streha zamaka, s fasade odpada omet, zaradi česar je pešpot ob južni strani šole zaprta. Vodstvo šole že več let opozarja, da je šola premajhna za obstoječe potrebe, saj pouk poteka tudi v pomožnih prostorih.

V Črnomlju bodo 3. decembra odprli prenovljeni grad v mestnem središču, kjer so v celoti obnovili pritlične in kletne prostore. Kompleks samostana v Kostanjevici na Krki pa je prejel odobrena sredstva za začetek celovite prenove.

Obnove dragocenih spomenikov slovenske kulturne dediščine ostajajo pomemben del prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega okolja in razvoj lokalnih skupnosti. Minuli dnevi so prinesli zaključek obsežnega projekta v Črnomlju, medtem ko se v Kostanjevici na Krki začenja dolgoročna posodobitev enega najpomembnejših kulturnih središč v državi. Samostan, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac, bo prejel 2,41 milijona evropskih kohezijskih sredstev.

Prenova gradu Črnomelj zaključena

Prenova gradu v Črnomlju je potekala v okviru projekta Branilci krone in meja, namenjenega revitalizaciji ključnih spomenikov dediščine ter razvoju trajnostnega turizma v regiji. Nosilec projekta je bila Občina Črnomelj, vsebinsko upravljanje pa bo z novim letom prevzel RIC Bela krajina. Skupna vrednost naložbe znaša skoraj dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 1,3 milijona evrov, delež občine pa 691.000 evrov.

V sklopu obnovitvenih posegov so prenovili vse pritlične in kletne prostore gradu s skupno površino 922 kvadratnih metrov. Izvedli so gradbeno-inštalacijska dela, sanirali vlago, uredili fasado s pripadajočo drenažo ter prenovili notranjščino skladno s konservatorskimi smernicami. Prostori so sodobno opremljeni in zasnovani za kulturne, izobraževalne in družabne programe, med drugim za razstave, koncerte in poročne obrede.

Po besedah strokovnega sodelavca RIC-a Janeza Weissa projekt združuje inovativne pristope interpretacije dediščine plemiške rodbine von Tschernembl. V sklopu prenove je nastala tudi nova celostna grafična podoba znamke Grad Črnomelj, povezana z regijsko identiteto Bele krajine.

Samostan Kostanjevica na Krki z evropskimi sredstvi za celovito obnovo

Kulturni spomenik državnega pomena, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, ki danes gosti Muzej sodobne in moderne umetnosti, bo deležen obsežne prenove. Od skupne investicije, ocenjene na 2,95 milijona evrov, bo 2,41 milijona evrov zagotovljenih iz evropske kohezijske politike. Naložba nosi naziv Obnova kulturne dediščine za interpretacijo Nature 2000 – Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, sredstva pa je odobrilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo ministrstvo za kulturo obnovilo del kompleksa ter vzpostavilo nove javno dostopne prostore za interpretacijo varovanja biotske raznovrstnosti. S tem projekt krepi ozaveščenost o naravni dediščini in trajnostnem razvoju.

Obnova bo zajela severni del zahodnega trakta samostana v pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju ter zvonik cerkve. Predvideni so novi vhodni in razstavni prostori, dvigalo ter izboljšana dostopnost za gibalno ovirane osebe. V pritličju bo urejena vstopna točka za obiskovalce, v višjih etažah pa prostori za razstavno interpretacijo območja Nature 2000 s poudarkom na gozdovih in reki Krki. Zvonik bo preurejen v razstavni in razgledni prostor, namenjen doživetju kulturne krajine.