Na železniški postaji Jesenice že več mesecev potekajo obsežna gradbena dela. Čeprav največje spremembe za potnike še niso povsem vidne, bodo ključni posegi sledili v naslednjih fazah projekta.

Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) pojasnjujejo, da nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice poteka skladno s predvideno časovnico. Ker se gradnja izvaja postopoma in ob hkratnem zagotavljanju železniškega prometa, napredek na vseh delih postaje ni enako opazen, vendar dela za zdaj potekajo brez večjih odstopanj od načrtov.

Gre za eno največjih železniških naložb na Gorenjskem v zadnjih letih. Projekt, katerega pogodbena vrednost znaša 119,67 milijona evrov brez DDV, je sofinanciran tudi s sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope. Zaključek prenove je predviden oktobra 2027.

Prva etapa gradnje poteka skladno s časovnico

Trenutno poteka prva faza prenove, v okviru katere obnavljajo tire od številke 7 do 12 skupaj z manipulativnimi tiri. Sočasno potekajo rekonstrukcija centralne postavljalnice, gradnja novega podhoda Kurilniška, podaljšanje obstoječega podhoda pri postajnem poslopju, sanacija jeklenega mostu, izvedba prepustov ter prenova avle železniške postaje.

Na DRSI poudarjajo, da gre za organizacijsko in tehnično izjemno zahteven projekt, saj večina del poteka ob nemotenem železniškem prometu. Dodatno zahtevnost predstavljata usklajevanje številnih izvajalcev, projektantov, nadzora in upravljavcev železniške infrastrukture ter izvedba posameznih del v času predvidenih zapor prog.

Kljub zahtevni organizaciji zagotavljajo, da projekt za zdaj napreduje po načrtih in brez zamud.

Jeseni se začenja ključni del prenove

Dela že potekajo tudi v postajni stavbi, kjer obnavljajo avlo in čakalnico, urejajo nove sanitarije, prenavljajo streho ter čistijo fasado objekta.

Največje spremembe bodo potniki opazili po zaključku prve gradbene faze, predvidoma konec septembra letos. Takrat se bo začela druga faza projekta, ki bo zaradi izvedbe najzahtevnejših gradbenih posegov zahtevala 48-dnevno popolno zaporo železniške proge.

V nadaljevanju bodo obnovili tire od številke 1 do 6, zgradili en bočni in dva otočna perona z nadstrešnicami ter dokončali preostalo peronsko infrastrukturo.

Kaj bo prenova prinesla uporabnikom?

Po zaključku projekta bo železniška postaja Jesenice bistveno sodobnejša in uporabnikom prijaznejša. Prenovljeno postajno poslopje bo dobilo novo avlo, sodobno čakalnico ter prenovljene sanitarije, novi peroni pa bodo opremljeni z nadstrešnicami, zavetišči, sodobnimi informacijskimi sistemi in urbano opremo.

Posebna pozornost je namenjena tudi dostopnosti. Obstoječi podhod bodo podaljšali in opremili z dvigali, zgrajen pa bo še nov podhod, ki bo omogočal varnejši in enostavnejši dostop do peronov gibalno oviranim osebam, starejšim, staršem z otroškimi vozički ter kolesarjem.

Projekt vključuje tudi posodobitev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in drugih tehnoloških sistemov, s čimer bodo izboljšali varnost, povečali zanesljivost železniškega prometa ter zagotovili učinkovitejše upravljanje celotnega železniškega vozlišča.

Po zaključku vseh del bodo Jesenice dobile sodobno železniško postajo, primerljivo z drugimi prenovljenimi železniškimi vozlišči v Sloveniji, kar bo pomembno izboljšalo kakovost potniškega in železniškega prometa v regiji.

V središču Ljubljane se je začela obsežna preureditev Miklošičeve ceste, ene najpomembnejših povezav med železniško postajo in mestnim jedrom. Projekt prinaša korenite spremembe v organizaciji prometa, več prostora za pešce in kolesarje ter postopno preobrazbo ulice v sodoben javni prostor, prilagojen potrebam prebivalcev in obiskovalcev.

Prenova bo potekala po posameznih odsekih in bo združevala začasne ter trajne prostorske ureditve. Ključni cilj projekta je zmanjšanje prevlade motornega prometa ter izboljšanje kakovosti urbanega okolja v enem najbolj obremenjenih delov mestnega središča.

Od železniške postaje do mestnega jedra

Prvi odsek med Trgom OF in Pražakovo ulico bo predstavljal prehod med prometno intenzivnim območjem in bolj umirjenim mestnim prostorom. Začasna ureditev vključuje novo talno označitev, vzpostavitev kolesarske ulice, širitev površin za pešce ter namestitev klopi, stojal za kolesa in dodatnih zelenih elementov.

V trajni različici bodo prometne površine delno zožene, kar bo prispevalo k umirjanju prometa in večji varnosti vseh uporabnikov prostora. Hkrati je predvidena širitev zelenih površin, ki bodo izboljšale kakovost bivanja in podobo ulice.

Ustvarjanje novih mestnih mikroambientov

Na območju med Pražakovo in Čufarjevo ulico bo začasna ureditev uvedla urbane otoke druženja z novo opremo in grafičnimi intervencijami na tlakovanih površinah. Končna ureditev predvideva razširjene peš površine, prenovo obstoječih betonskih korit in dodatne zasaditve.

Pomembna sprememba bo tudi ukinitev postajališča za turistične avtobuse, kar bo prispevalo k prometni razbremenitvi območja in omogočilo bolj kakovostno rabo javnega prostora.

Odsek med Čufarjevo in Tavčarjevo ulico bo zaznamovala izrazitejša ozelenitev. Predvideni so novi drevoredi, zasaditve, klopi in ureditev manjšega uličnega parka, ki bo izboljšal mikroklimatske razmere ter prispeval k večji privlačnosti območja. V okviru prenove bodo ukinjena tudi nekatera parkirna mesta.

Del Miklošičeve bo postal pešcona

Največja sprememba se obeta na odseku med Tavčarjevo in Dalmatinovo ulico, kjer bo motorni promet v celoti ukinjen. Prostor bo najprej začasno preurejen z urbano opremo, zelenimi elementi in površinami za druženje, v nadaljevanju pa bo trajno preoblikovan v območje za pešce.

S tem bo nastal nov javni prostor v samem središču mesta, namenjen srečevanju, vsakodnevnemu zadrževanju in različnim dogodkom. Zaradi spremembe prometnega režima tudi zavijanje levo z Miklošičeve ceste na Dalmatinovo ulico iz smeri sever ne bo več mogoče.

Po ocenah Mestne občine Ljubljana bo nova ureditev prispevala k zmanjšanju motornega prometa ter ustvarila varnejše in prijetnejše okolje za pešce, kolesarje, stanovalce in obiskovalce.

Pilotni projekt za prihodnost slovenskih mest

Prenova Miklošičeve ceste ni pomembna zgolj za Ljubljano. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo projekt označujejo kot pilotni primer sodobnega urejanja mestnih ulic, ki bi lahko služil kot zgled tudi drugim slovenskim občinam.

Miklošičeva cesta predstavlja eno ključnih povezav med Potniškim centrom Ljubljana in starim mestnim jedrom, zato je njena preobrazba pomemben korak pri krepitvi trajnostne mobilnosti. Projekt spodbuja hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza ter hkrati ustvarja kakovostnejši javni prostor, ki presega zgolj prometno funkcijo.

S prenovo Ljubljana nadaljuje trend vračanja mestnih ulic ljudem. Namesto prostora, namenjenega predvsem avtomobilom, nastaja urbana os, ki daje prednost pešcem, zelenju in kakovostnemu bivanju v mestu.

Evropa se hkrati sooča s stanovanjsko krizo in podnebnimi pritiski, dejstvo pa je, da bivanjsko okolje potrjeno vpliva na zdravje ljudi. Tudi v Sloveniji več kot tretjina prebivalcev živi v neustreznih razmerah, prenova stavb pa kljub spodbudam ne dosega evropskih ciljev.

Evropejci večino časa preživimo v zaprtih prostorih, zato kakovost bivalnega okolja ni zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik javnega zdravja. Nova raziskava “Healthy Buildings, Healthy Lives”, ki sta jo pripravila Buildings Performance Institute Europe (BPIE) in podjetje Velux, razkriva, kako prebivalci Evrope doživljajo stavbe, v katerih živijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas.

Več kot 50 % zaposlenih meni, da delovno okolje vpliva na njihovo počutje

Podatki iz raziskave dodatno potrjujejo močno povezavo med kakovostjo notranjega okolja in zdravjem. Skoraj 40 % vprašanih meni, da razmere v njihovem domu močno vplivajo na njihovo telesno in duševno počutje, med zaposlenimi pa je ta delež še višji, saj več kot polovica zaposlenih poroča o pomembnem vplivu delovnega okolja na njihovo dobro počutje.

Podobne izzive zaznavamo tudi v Sloveniji. Po podatkih Barometra zdravih domov je več kot tretjina Slovencev izpostavljena vsaj enemu dejavniku nezdravega bivalnega okolja, najpogosteje vlagi oziroma plesni, ki prizadene kar 21 % ljudi. Kot opozarja arhitektka Neža Močnik, se pomen kakovostnega bivalnega okolja pogosto podcenjuje: “Če je posameznik hkrati izpostavljen vlagi, mrazu, hrupu in pomanjkanju svetlobe, je verjetnost za poslabšanje zdravja tudi do štirikrat večja. Zgradbe tako niso več zgolj vprašanje infrastrukture ali energetike, temveč vse bolj postajajo tudi vprašanje javnega zdravja.”

Domovi nam ne nudijo zaščite pred vročinskimi valovi

Številni domovi nam ne nudijo ustrezne zaščite pred vsemi podnebnimi ekstremi. Skoraj polovica (45 %) Evropejcev meni, da njihovo bivališče ni ustrezno prilagojeno vročinskim valovom, medtem ko jih četrtina dvomi o njegovi odpornosti proti mrazu. Kot poudarja raziskava, se situacija ne razlikujejo bistveno med severnim in južnim delom Evrope, kar kaže na širši sistemski izziv prilagajanja stavb podnebnim spremembam. Podobne izzive prebivalci zaznavajo tudi v drugih stavbah, kot so pisarne, šole in bolnišnice.

Tudi v Sloveniji je starost stavbnega fonda nadpovprečna, saj je bil velik delež stavb zgrajen pred sodobnimi standardi energijske učinkovitosti. Več kot 40 % enostanovanjskih hiš je namreč uvrščenih v najslabše energijske razrede, kar se kaže v večjih toplotnih izgubah, višjih stroških bivanja, poleti pa tudi v pregretem bivalnem okolju.

Uporabniki si zelo želijo sprememb, a žal ne poznajo rešitev

Želja po izboljšavah je seveda ogromna, kar šest od desetih vprašanih namreč podpira strožje standarde za načrtovanje in vzdrževanje stavb, ki bi bolje varovali zdravje in dobro počutje. A med podporo in dejanskimi možnostmi za uresničitev teh sprememb zeva vrzel. Kar 70 % Evropejcev namreč ne pozna obstoječih smernic ali standardov za zdrave stavbe, kar kaže na pomanjkanje informacij in komunikacije. Hkrati več kot polovica vprašanih podpira dodatna javna vlaganja ali subvencije za prenove stavb.

Na dom smo preveč navezani, da bi ga zlahka zapustili

Tretjina vprašanih se za prenovo doma ne odloči predvsem zaradi finančnih omejitev. Pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkanje znanja o učinkovitih rešitvah ter negotovost, katere izboljšave bi prinesle največji učinek. Raziskava ob tem izpostavlja tudi druge ovire, kot so administrativne zahteve, omejitve pri najemniških stanovanjih in praktični izzivi izvedbe prenov.

Raziskava obenem kaže, da so ljudje močno navezani na svoje domove. Le dobra tretjina bi razmislila o selitvi v bolj zdravo bivališče, večina pa vidi rešitev v prenovi obstoječih stavb. To potrjuje, da je prihodnost bivanja predvsem v izboljševanju obstoječega fonda, ne pa v množični selitvi.

Evropa pod pritiskom, Slovenija zaostaja: brez prenove stavb ni zdrave prihodnosti

Ugotovitve prihajajo v času, ko Evropa vse intenzivneje razpravlja o stanovanjski krizi, prenovi stavbnega fonda in podnebni odpornosti. Razprave poudarjajo potrebo po hitrejši prenovi stavb, ciljanih investicijah in jasnih standardih kakovosti. Podobno velja za Slovenijo, kjer prenova stavb postaja ena ključnih prioritet zelenega prehoda, a kljub spodbudam, predvsem prek Eko sklada, tempo prenov še vedno zaostaja za cilji. Letna stopnja prenove se giblje okoli enega do dveh odstotkov, medtem ko bi morala za doseganje evropskih ciljev znašati približno dva do tri odstotke.

“Stavbe so prostor, kjer živimo, se učimo, delamo in okrevamo. Vplivajo na naše počutje, našo učinkovitost in naše zdravje. Ko stavbe ne delujejo ustrezno, posledice niso abstraktne. Kažejo se namreč v višjih stroških energije, slabšem zdravstvenem stanju in naraščajoči družbeni neenakosti. Zato zdrave stavbe niso le dodana vrednost, temveč temelj odporne, konkurenčne in socialno pravične Evrope,” zaključuje arhitektka Neža Močnik.

Viri:

• Publikacija Raziskava Healty Buildings, Health Lives
• Raziskava Health Homes Barometer  
• Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050