Jelovica v Sežani uspešno zaključuje enega najbolj inovativnih gradbenih projektov v Sloveniji: nadgradnjo obstoječe masivne stavbe z okvirno-panelno leseno konstrukcijo, ki je omogočila izvedbo treh novih etaž z minimalnim posegom v obstoječo temeljno konstrukcijo. Gre za prvi tak primer večstanovanjske gradnje v Sloveniji, ki prinaša jasen signal trgu – lesena gradnja je prihodnost urbanega razvoja.

Projekt v Sežani predstavlja nadgradnjo obstoječe večstanovanjske stavbe, kjer so s pomočjo okvirno-panelne lesene konstrukcije in tankoslojne fasade iz kamene volne dodali tri nova nadstropja z 16 sodobnimi stanovanji. V celoti je bil projekt zasnovan in izveden v zgolj petih mesecih – od prvih načrtov do montaže. Jelovica je prevzela celoten potek gradnje, vključno z načrtovanjem, proizvodnjo, transportom, montažo in zaključnimi deli. Stavba izpolnjuje najvišje standarde trajnostne gradnje in v primerjavi z betonsko gradnjo prispeva kar 60 odstotkov manj ogljičnega odtisa. Da gre za uspešen primer tudi z investicijskega vidika, potrjuje dejstvo, da so bila vsa stanovanja razprodana še pred koncem gradnje.

Aprila 2024 je Jelovica z investitorjem podpisala pogodbo, avgusta pričela s proizvodnjo, septembra pa že gradila. Nadgradnja je bila zaradi visoke stopnje prefabrikacije zaključena v manj kot 30 dneh – z minimalnim vplivom na okolico.

Gre za pionirski primer nadgradnje obstoječe poslovne stavbe v večstanovanjsko stavbo z dodatnimi tremi etažami, izvedene izključno z leseno konstrukcijo in jeklenimi ojačitvami pritličja. V času, ko so prostorske in konstrukcijske omejitve v urbanih okoljih vse pogostejše, Jelovica s tem projektom odpira vrata za rešitve, ki so hkrati arhitekturno premišljene, energetsko učinkovite in tržno uspešne.

“V Sloveniji se že dolgo soočamo z izzivom pomanjkanja dostopnih, kakovostnih stanovanj. Takšni projekti dokazujejo, da je lesena modularna gradnja ena najhitrejših in najmanj invazivnih poti do novih bivalnih enot – tudi tam, kjer klasična gradnja ni mogoča. Kar smo se naučili v Švici in Nemčiji, zdaj uspešno prenašamo v slovenski prostor,” pravi Matjaž Grm, glavni izvršni direktor v podjetju Jelovica.

V objektu v Sežani se prepletajo napredne trajnostne rešitve in sodobni standardi bivanja, pri čemer ima les ključno vlogo. Les ustvarja naravno, prijetno mikroklimo, uravnava vlago v prostoru, izboljšuje kakovost zraka in zagotavlja visoko toplotno izolativnost. Njegova toplina ni zgolj fizična – vpliva tudi na počutje in zdravje stanovalcev, saj ustvarja občutek domačnosti, ki ga drugi materiali težko posnemajo.

Stanovanja so zasnovana z mislijo na dolgoročno ugodje. Objekt izpolnjuje pogoje skoraj nič-energijske stavbe (sNES), za popolno bivalno izkušnjo pa je bila posebna pozornost namenjena tudi zvočni zaščiti: premišljeno načrtovane etažne plošče, zunanje in notranje stene zagotavljajo visoko stopnjo akustičnega udobja in zasebnosti – kar je še posebej pomembno prav v večstanovanjskih objektih.

Študijo primera najdete tukaj, kratka video predstavitev pa spodaj.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je obiskal Nuklearno elektrarno Krško in se prepričal o njeni varnosti in je mnenja, da gre za eno izmed najvarnejših jedrskih elektrarn, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu.

Med ogledom v NEK-u se je minister Jože Novak prepričal, da tam dobro skrbijo za varnost in da je ta na visoki stopnji, o čemer po njegovih besedah pričajo tudi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo in domače uprave za jedrsko varnost. Vse to kaže, da je “elektrarna ena izmed najvarnejših, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu”, je dejal.

Elektrarna je po besedah predsednika uprave NEK-a Gorazda Pfeiferja vseskozi pod nadzorom dveh ministrstev, to je ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je odgovorno za njeno proizvodnjo elektrike, ter ministrstva za naravne vire in prostor, pod katerim deluje uprava za jedrsko varnost, ki nadzira delovanje NEK-a.

Pri tem je poudaril, da je njihova prva naloga vedno bila in bo jedrska varnost ter sodelovanje s slovenskimi in mednarodnimi ustanovami, ki skrbijo za varnost. Sam ocenjuje, da je elektrarna v dobrem stanju in da je pripravljena na dolgoročno obratovanje.

Sirc: Upravljavci vlogo dojemajo zelo resno

Tudi direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc delovanje NEK-a ocenjuje kot varno. “Kot pristojni upravni organ bdimo nad vsemi vprašanji varnosti in smo zadovoljni, da upravljavci naših jedrskih objektov svojo vlogo dojemajo zelo resno in skrbijo za visoko raven jedrske varnosti,” je dejal v skupni izjavi. Sircu se to, da slovenski jedrski objekti delujejo varno, zdi zelo pomembno tudi ob tem, da Slovenija razmišlja o širitvi jedrskega programa, pomembno je tudi, da njeni trenutni jedrski objekti delujejo varno.

Minister je spomnil, da je ministrstvo za naravne vire in prostor od ministrstva za okolje te dni prejelo uradno pobudo za državni prostorski načrt za gradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), pobudo pa je v torek tudi javno razgrnilo. Javna razprava o pobudi bo trajala do konca septembra, prejete pripombe naj bi nato v dveh ali treh mesecih pregledali pristojni, nato pa bo lahko vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, kar bi se lahko zgodilo prihodnje leto.

Na vprašanje, ali je glede gradnje JEK-a 2 še predviden referendum in kdaj bi ta lahko bil, pa je odgovoril, da je on minister, odgovoren za jedrsko varnost, ne za energijo, ter da bodo o tem, kako naprej, povedali njegovi kolegi.

Novak je po ogledu NEK-a odšel še na ogled gradbišča odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki ga v neposredni bližini gradi Agencija za radioaktivne odpadke. Kot je ob tem povedal direktor agencije Sandi Viršek, gradnja, ki se je začela pred enim letom, poteka po načrtih in brez aneksov. “Do lanskega decembra smo naredili primarno oblogo, ki ščiti gradbeno jamo, trenutno pa smo nekje na 30 metrih izkopa glavnega betonskega silosa,” je dejal. Silos naj bi bil zgrajen prihodnje leto, konec 2027 pa bi lahko začeli poskusno delovanje.

Po dolgotrajnih pogajanjih sta ponudbo za odkup sprejela tudi lastnika zadnjega stanovanja v stavbi ob oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S tem je omogočen popoln državni odkup vseh stanovanjskih enot v objektu, kar pomeni, da je odprta pot za njegovo rušitev.

»Odprta je pot, da se odkupi še zadnje stanovanje. Ostala so že odkupljena,« je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil odvetnik stanovalcev, Robert Berkovič.

Stavba na Masarykovi ulici, ki se je po širitvi onkološkega oddelka znašla utesnjena znotraj bolnišničnega kompleksa, je že več let predmet razprav med državo in njenimi stanovalci. Aprila letos je država lastnikom predložila končne ponudbe za odkup stanovanj, ob tem pa nakazala možnost razlastitve, če bi ponudbe zavrnili.

Dolgotrajno usklajevanje cenitve

Vse stanovanjske enote so bile sčasoma prodane, razen največjega stanovanja, ki ga je lastniški par pridobil z združitvijo dveh manjših enot. Ker sta se odločila za ponovno razdružitev stanovanj, sta zahtevala novo cenitev. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki vodi investicijo razširitve onkološkega oddelka, jima je ugodil in pripravil novo cenitev, s katero sta se zdaj tudi strinjala. Po podpisu pogodbe imata – tako kot ostali stanovalci – na voljo devet mesecev za izselitev.

Dogovor odprl vrata nadaljnji širitvi UKC Maribor

Dogovor z vsemi stanovalci je bistven za izvedbo rušitve objekta na Masarykovi ulici. S tem bo UKC Maribor pridobil dodatni prostor okoli novega prizidka, ki bo namenjen širitvi onkološkega oddelka. V primeru, da stavba ne bi bila porušena, bi novi objekt stal le nekaj decimetrov stran, kar bi občutno vplivalo na funkcionalnost in prostorsko razporeditev zdravstvenega kompleksa.

Stanovalci so sicer v preteklosti vložili upravni spor, ki bi lahko vplival na izdajo uporabnega dovoljenja za novogradnjo. Po potrjenem dogovoru pa bodo, kot je napovedal odvetnik Berkovič, to tožbo umaknili. »Dogovorili se bomo o poravnavi – da mi umaknemo zadevo, oni pa povrnejo do zdaj nastale stroške,« je še dodal.