OBLIKOVANJE
Monografija Klemna Rodmana ovekoveča opus izjemnega ustvarjalca
V Centru Rog je bila v okviru dogodka Big Design predstavljena obsežna 440-stranska monografija, posvečena vsestranskemu oblikovalcu Klemnu Rodmanu (1960–2023). Bil je ustvarjalec, ki je deloval na presečišču arhitekture, industrijskega oblikovanja, vizualnih komunikacij in likovne umetnosti, a je kljub izjemnemu opusu v širši javnosti ostal nekoliko spregledan.
Knjigo, naslovljeno preprosto »Klemen Rodman«, je skozi pogovor z novinarko Bojano Leskovar predstavila njegova hči, oblikovalka Petra Rodman. Dogodek se je začel s Prešernovimi verzi – simbolnim poklonom človeku nenehnega ustvarjalnega nemira, katerega ideje in dela še danes močno odmevajo v prostoru.

Od očetove ideje do hčerinega poklona
Monografijo sta pred leti skupaj zasnovala Klemen in Petra Rodman, a jo je po očetovi smrti hči dokončala sama. Nastajala je skoraj devet let, pot do nje pa je bila, kot priznava Petra, »dolga, čustvena in polna spominov«.
Rodila se je iz preproste želje urediti očetovo dokumentacijo, ko je ta ostal brez statusa samozaposlenega v kulturi. A namesto treh let del je Petra prejela ogromen arhiv, ki je razkril širino njegovega ustvarjanja – od izvedenih projektov do tistih, ki so ostali le na papirju.
»Ko sem prelistavala gradivo, sem šele takrat razumela, kako raznolik in bogat arhiv ima. Spomnila me je na muzej Da Vincija,« je na predstavitvi dejala Bojana Leskovar.
Petra mu je sprva sestavila manjšo knjigo kot darilo, a Rodman je hitro oznanil: »To bo prava knjiga!« Delo sta nadaljevala skupaj – on kot boem brez okvirov, ona kot strukturirana perfekcionistka. Ko je zbolel, je projekt zastal, a Petra je vztrajala in ga dokončala slabi dve leti po njegovi smrti.

Polivalenten ustvarjalec brez mej
Umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič je Rodmana označil kot »polivalentnega tvorca«. V več kot štiridesetih letih ustvarjanja je raziskoval različna področja – vedno z značilno kombinacijo analitične natančnosti in ustvarjalne svobode.
Rodman je iskal slovensko identiteto skozi oblikovanje, še posebej v prelomnih letih po osamosvojitvi. Njegov slog je temeljil na geometriji in simboliki slovenstva, kar se odraža v številnih projektih, od arhitekture do industrijskih izdelkov.
Projekt Vurnik – kulturni most med tradicijo in sodobnostjo
Njegov najodmevnejši arhitekturni projekt je bil Projekt Vurnik, zasnovan kot obsežen projekt kulturnega marketinga.
V času, ko je Slovenija iskala svoje mesto v svetu, sta z arhitektom Renatom Repšetom obudila spomin na Ivana Vurnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov.
Štiriletni projekt je svoj vrhunec doživel leta 1995 z razstavo v Cankarjevem domu, ki je pozneje gostovala tudi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Zagrebu.
Za ta dosežek so Rodman, Repše in fotograf Miran Kambič prejeli Plečnikovo medaljo – priznanje, ki ga še danes štejejo med mejnike slovenske kulturne identitete.
Simboli za novo državo
Rodmanovo raziskovanje identitete se je nadaljevalo z natečajem za državno zastavo. Njegov predlog, ki je prejel drugo nagrado, je temeljil na simbolu kroga – znaku brezčasnosti in enotnosti, ki je Slovenijo povezal z Vodnikovim opisom »prstana Evrope«.
Zasnoval je tudi bankovec za eno lipo, prvi neuradni slovenski denar, na katerem sta bila France Prešeren in Plečnikov parlament. Gre za pravi gverilski projekt, natisnjenih je bilo 10.000 izvodov, nekateri pa so celo zares zaokrožili med ljudmi.

Oblikovanje z mislijo na človeka
»Oblikovanje je postalo mednarodni jezik – razkriva, kdo smo in kaj cenimo,« je zapisal Klemen Rodman.
Čeprav je ustvarjal velike nacionalne projekte, je z enako strastjo oblikoval predmete vsakdanjega življenja. Njegovi stoli, znani po dovršeni tehnologiji in funkcionalnosti, so prejeli evropski certifikat kakovosti.
Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek je zapisal, da je Rodman po obdobju arhitekta Nika Kralja s svojimi idejami spet približal slovensko pohištvo svetovnim trendom.
Med njegovimi najbolj znanimi izdelki je tudi otroška zibka Nina Nina, postavljena ob bok finskemu in nemškemu industrijskemu oblikovanju – simbol nežnosti, ki izhaja iz organske oblike jajca.
Gorenjska kot prostor navdiha
Rodman je s svojim delom pustil močan pečat tudi v javnem prostoru Gorenjske.
Zasnoval je mestno opremo za Radovljico in Bled – od klopi, panojev in svetilk do avtobusnih postajališč in kolesarnic. V svoje kreacije je spretno vpletal elemente tradicionalnih obrti, zlasti kovaštva, ter avtohtone arhitekturne oblike, kot so kozolci.
Njegovi spomeniki, skulpture, paviljoni in kapelice danes predstavljajo pomemben del kulturne krajine Gorenjske.

Kritični duh v kolažih
Od leta 2015 do smrti je Rodman ustvarjal predvsem kolaže, s katerimi je pogumno izražal kritiko sodobne družbe. Njegova poglavja, zbrana pod naslovom Duh časa, razkrivajo provokativna, izpovedna in družbeno angažirana sporočila, ki gledalca ne pustijo ravnodušnega.
Zaradi svoje brezkompromisne drže in estetike, ki ni želela ugajati, je bil pogosto tarča kritik, a, kot se spominja Petra: »Zanj so bile pohvale manj pomembne kot resnična avtorska iskrenost.«
Živa zapuščina
Monografija Klemen Rodman ni le poklon njegovemu delu, temveč pričevanje o ustvarjalnem duhu, ki je znal združiti estetiko in uporabnost, tradicijo in sodobnost.
Njegove ideje še naprej navdihujejo nove generacije oblikovalcev.
Ob koncu predstavitve je Petra Rodman razkrila, da etnolog dr. Janez Bogataj že razmišlja o oživitvi očetovih kulinaričnih zamisli – kar dokazuje, da bo nemirni duh Klemna Rodmana živel še naprej.
OBLIKOVANJE
Ikonični kiosk K67 znova zaživel pred mariborsko Umetnostno galerijo
Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj prepoznavnih del slovenskega industrijskega oblikovanja. Prenovljeni kiosk oblikovalca Saše J. Mächtiga so ta teden s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali pred Umetnostno galerijo Maribor, kjer bo dobil novo vlogo v javnem prostoru.
Dijaki vdahnili novo življenje oblikovalski klasiki
Projekt obnove kioska K67 je bil izbran v okviru mariborskega participativnega proračuna. Pobudo je podala občanka Tanja Cvitko, predlog pa je z zadostnim številom glasov podprla tudi lokalna skupnost.
Kot je pojasnil vodja projekta participativnega proračuna v Mariboru Aljoš Kirič, so za prenovo izbrali kiosk, ki ga je hranilo javno podjetje Šport Maribor. Obnovitvena dela so prevzeli dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor, pri transportu prenovljenega objekta do ploščadi pred UGM pa so pomagali gasilci.

»Kiosk je danes v zelo dobrem stanju. Na novo je polakiran in prebarvan, zamenjana so tesnila, urejena je nova električna napeljava, nameščene pa so tudi nove luči. Verjamem, da smo mu s tem bistveno podaljšali življenjsko dobo,« je povedal Kirič.
Prenovljeni kiosk so uradno odprli dopoldne pred vhodom v Umetnostno galerijo Maribor v družbi oblikovalca Saše J. Mächtiga, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, ter dijakov, ki so sodelovali pri obnovi.
K67 kot simbol vrhunskega slovenskega oblikovanja
Modularni kiosk K67 velja za najbolj prepoznavno delo industrijskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Nastal je kot odgovor na potrebe sodobnega urbanega prostora in s svojo modularno zasnovo kmalu postal ena ključnih ikon industrijskega oblikovanja nekdanje Jugoslavije.

Gre za enega redkih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel status mednarodno prepoznavne klasike. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, še danes pa ostaja simbol premišljenega, funkcionalnega in estetsko dovršenega oblikovanja.

Od prodaje vstopnic do nove mestne vsebine
Natančna lokacija kioska iz mariborske zgodovine ni znana, po besedah Kiriča pa so podobni kioski nekoč stali pred športnimi objekti, kjer so služili predvsem prodaji vstopnic za športne dogodke. Začasno je kiosk promocijski namen dobil že leta 2023 v času Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM).
Novi prostor za lokalne ustvarjalce
Po odprtju bo kiosk pred UGM v maju in juniju ob sobotah gostil pop-up predstavitve lokalnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem predstavljali in prodajali svoje izdelke. V njem bo hkrati urejena tudi manjša prodajalna knjig in publikacij Umetnostne galerije Maribor.

Arhitektura
Kos oblikovalske zgodovine pri vas doma?
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.
MAO vabi javnost, da z informacijami o ohranjenih kosih pohištva Bibe Bertok pomaga pri soustvarjanju razstave in predstavitvi pomembnega dela slovenske oblikovalske dediščine.


V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.
Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje
Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.


Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.
Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.


Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok
Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.
Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si

OBLIKOVANJE
Razstavno leto 2026 v Centru Rog: nakit, biomateriali in mednarodni trienale keramike
V Centru Rog bodo razstavni program v marcu odprli s Slovenskim tednom nakita, aprila nadaljevali s Tednom materialov, med osrednjimi dogodki leta pa izpostavljajo tudi mednarodni trienale keramike UNICUM v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije. Kot novost bodo pripravili pilotni projekt Skupnostna kuhinja.
Tudi v letu 2026 Center Rog napoveduje vsebinsko raznolik program, ki povezuje izobraževanje, produkcijo, razstavno dejavnost, rezidenčne programe in skupnostne projekte. Med programi, usmerjenimi v krepitev skupnosti in vključevanje različnih družbenih skupin, kot novost izpostavljajo pilotni projekt Skupnostna kuhinja.
Kot so sporočili iz Centra Rog, približno 30 odstotkov vsebin nastaja v sodelovanju z zunanjimi partnerji, ki v produkcijske prostore vnašajo raznolika znanja, prakse in pristope. V preteklem letu je bilo izvedenih 50 različnih programov. V pripravi je že poziv za sezono 2026/27, namenjen delavnicam, tečajem in krožkom v produkcijskih laboratorijih. Posebnost razpisa, ki bo predvidoma objavljen 12. februarja, ostaja možnost dolgoročnega sodelovanja s partnerskimi organizacijami.

Razstavni program se bo začel 26. marca s peto mednarodno razstavo Slovenski teden nakita, ki bo na ogled do sredine aprila. Na razpis se je prijavilo 154 oblikovalcev nakita z vsega sveta, mednarodna strokovna žirija pa je izbrala 55 razstavljavcev iz 27 držav.
Med 13. in 18. aprilom bo prvič potekal Teden materialov. Osrednji del bo razstava biomaterialov, ki jo bo spremljal razvejan program. Za otroke bo v sodelovanju z Malo ulico organizirana Igralnica materialov, v produkcijskih laboratorijih bodo potekale ustvarjalnice in delavnice za odrasle ter mojstrski tečaj s področja naravne gradnje. V Parku izbrisanih bo v sodelovanju z Ekologi brez meja in Mestno občino Ljubljana potekal tudi dan ponovne uporabe. Maja bo sledil naslednji razstavni vrhunec – odprtje 6. mednarodnega trienala keramike UNICUM.
Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba
Razstava umetniške keramike, ki jo organizira Narodni muzej Slovenije, bo letos v Centru Rog prvič razširjena na področje sodobne uporabne keramike. Na javni poziv z naslovom Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba se je odzvalo več kot sto ustvarjalcev, izbor razstavljenih del pa bo opravila tričlanska mednarodna žirija. Poseben del razstave bo namenjen kurirani predstavitvi sedmih poljskih oblikovalcev keramike, ki nastaja v sodelovanju z Inštitutom Adam Mickiewicz in poljskim veleposlaništvom v Sloveniji. Razstava bo na ogled do začetka septembra.

Med 27. majem in 21. junijem bo Park izbrisanih znova prizorišče festivala Svetloba gverila, ki poteka v organizaciji zavoda Forum Ljubljana in v koprodukciji s Centrom Rog.
Razstavno leto bodo zaključili novembra v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi, v sklopu katerega bo na ogled tudi osrednja letna tematska razstava Rog Expo. Ta bo predstavila izdelke, nastale v okviru rezidenčnih programov ter programov v produkcijskih prostorih Centra Rog.
Skupnostni programi: Skupnostna kuhinja in dan soseda
Med programi, namenjenimi krepitvi skupnosti in spodbujanju vključevanja različnih družbenih skupin, Center Rog v sodelovanju s partnerskimi organizacijami nadaljuje projekt Novi začetki, namenjen osebam v postopku pridobivanja ali z že priznano mednarodno zaščito. Novost predstavlja projekt Skupnostna kuhinja, ki nastaja v partnerstvu in s finančno podporo Inštituta za migracije ZRC SAZU. Med osrednjimi skupnostnimi dogodki ostaja tudi dan soseda, ki bo potekal junija.
Rezidenčni programi: senčna struktura v parku in poudarek na keramiki
V okviru rezidenčnih programov načrtujejo tako individualne kot skupinske rezidence. Program Oblikovalec na rezidenci bo gostil do pet mednarodnih oblikovalcev, predvideni pa sta tudi dve skupinski izdelovalski rezidenci. Maja bo skupina oblikovalcev v parku izdelala senčno strukturo, druga skupinska rezidenca pa bo vsebinsko osredotočena na področje keramike.
Pomembno mesto tudi v prihajajoči sezoni ohranja rezidenčni program Pridi v Ljubljano!, namenjen slovenskim ustvarjalcem, ki delujejo zunaj osrednjeslovenske regije ali v zamejstvu.

-
Dizajn2 meseca nazajDesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
-
Slovenija2 meseca nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

