Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj prepoznavnih del slovenskega industrijskega oblikovanja. Prenovljeni kiosk oblikovalca Saše J. Mächtiga so ta teden s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali pred Umetnostno galerijo Maribor, kjer bo dobil novo vlogo v javnem prostoru.

Dijaki vdahnili novo življenje oblikovalski klasiki

Projekt obnove kioska K67 je bil izbran v okviru mariborskega participativnega proračuna. Pobudo je podala občanka Tanja Cvitko, predlog pa je z zadostnim številom glasov podprla tudi lokalna skupnost.

Kot je pojasnil vodja projekta participativnega proračuna v Mariboru Aljoš Kirič, so za prenovo izbrali kiosk, ki ga je hranilo javno podjetje Šport Maribor. Obnovitvena dela so prevzeli dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor, pri transportu prenovljenega objekta do ploščadi pred UGM pa so pomagali gasilci.

»Kiosk je danes v zelo dobrem stanju. Na novo je polakiran in prebarvan, zamenjana so tesnila, urejena je nova električna napeljava, nameščene pa so tudi nove luči. Verjamem, da smo mu s tem bistveno podaljšali življenjsko dobo,« je povedal Kirič.

Prenovljeni kiosk so uradno odprli dopoldne pred vhodom v Umetnostno galerijo Maribor v družbi oblikovalca Saše J. Mächtiga, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, ter dijakov, ki so sodelovali pri obnovi.

K67 kot simbol vrhunskega slovenskega oblikovanja

Modularni kiosk K67 velja za najbolj prepoznavno delo industrijskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Nastal je kot odgovor na potrebe sodobnega urbanega prostora in s svojo modularno zasnovo kmalu postal ena ključnih ikon industrijskega oblikovanja nekdanje Jugoslavije.

Gre za enega redkih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel status mednarodno prepoznavne klasike. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, še danes pa ostaja simbol premišljenega, funkcionalnega in estetsko dovršenega oblikovanja.

Od prodaje vstopnic do nove mestne vsebine

Natančna lokacija kioska iz mariborske zgodovine ni znana, po besedah Kiriča pa so podobni kioski nekoč stali pred športnimi objekti, kjer so služili predvsem prodaji vstopnic za športne dogodke. Začasno je kiosk promocijski namen dobil že leta 2023 v času Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM).

Novi prostor za lokalne ustvarjalce

Po odprtju bo kiosk pred UGM v maju in juniju ob sobotah gostil pop-up predstavitve lokalnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem predstavljali in prodajali svoje izdelke. V njem bo hkrati urejena tudi manjša prodajalna knjig in publikacij Umetnostne galerije Maribor.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.

MAO vabi javnost, da z informacijami o ohranjenih kosih pohištva Bibe Bertok pomaga pri soustvarjanju razstave in predstavitvi pomembnega dela slovenske oblikovalske dediščine.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.

Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje

Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.

Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.

Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.

Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok

Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.

Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje za leto 2026 napovedujejo ambiciozen razstavni program, ki bo prepletel raziskovanje zgodovine ter premislek o prihodnosti arhitekture in oblikovanja. V novembru bo vrata odprl tudi Bienale oblikovanja – BIO 29.

V okviru serije razstav Predogled bodo v MAO-ju nadaljevali predstavitve pomembnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih je zgodovina arhitekture in oblikovanja pogosto zaobšla.

Spregledani opus Vlasta Kopača
V februarju bodo tako odprli razstavo Vlasta Kopača (1913–2006). Kopač je bil alpinist, gorski reševalec, risar, arhitekt, likovni opremljevalec knjig, grafik, oblikovalec, konservator, kartograf ter varuh naravne in kulturne dediščine. Pri pregledovanju njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa se je zelo kmalu izrazil vzorec prepoznavnih osebnih vrednot, ki jih je skozi risbo prenašal v prostor: temeljitost, vsestranskost in jasna sporočilnost, ki jo je zaradi širine svojih dejavnosti, znanja ter obrtniških talentov na videz zlahka izražal v svojih projektih.

azstava bo z originalnimi načrti in risbami opozorila na spregledanega avtorja, na celostnost njegovega opusa in na njegov pomen ter hkrati izpostavila dva izredno pomembna in tudi danes relevantna projekta – vzpostavitev Poti ob žici (PST), ki predstavlja še vedno aktualen in smiseln razmislek o drugačnih oblikah kolektivnega spominjanja, in turistične infrastrukture na Veliki Planini, ki v premišljeni kombinaciji modernega in tradicionalnega predstavlja nepreseženo rešitev ohranjanja prvotne podobe Male in Velike Planine v z obliko prvotnih značilnih stanov preoblikovanimi modernimi objekti za turistično nastanitev.

Od junija bo na ogled razstava Bibe Bertok, industrijske oblikovalke, ki je s svojim delom sooblikovala visoke standarde slovenskega pohištvenega oblikovanja. Doštudirala je na Fakulteti za arhitekturo. Najprej je bila zaposlena v Alplesu v Železnikih, kjer je uvedla oblikovalski oddelek. Že s prvimi projekti je bila opažena in nagrajena na razstavah – za predsobno garnituro Beta, sistemsko pohištvo Artus. Po štirih letih se je zaposlila v Slovenijalesu. Za vezno letev za sistemsko pohištvo Brest Cerknica je dobila pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za posteljico Nataša. Naslednja vsejugoslovanska uspešnica je bil pohištveni program Manta (1976), ki je prejel več nagrad, med drugim pohvalo na BIO 8, za program ABA je dobila nagrado Prešernovega sklada 1981. Od leta 1987 do upokojitve je bila samostojna oblikovalka.

Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja in BIO 29
Med majem 2026 in majem 2027 bo na ogled razstava Made in Slovenia Centra za kreativnost (CzK), ki deluje pod okriljem MAO-ja. Predstavljen bo izbor sodobnega slovenskega oblikovanja, ki oblikuje istoimensko blagovno znamko. Na ogled bodo izdelki, ki so v letu 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga na podlagi javnih pozivov podeljujejo strokovne komisije CzK.

Projekt Made in Slovenia je sicer nastal kot odgovor na dolgoletno potrebo po sistematični promociji sodobnega slovenskega oblikovanja doma in v svetu, blagovna znamka in znak odličnosti Made in Slovenia pa sta namenjena prepoznavanju kakovostnih, trajnostnih, v Sloveniji oblikovanih in izdelanih produktov.

Bienale oblikovanja – BIO 29 bo potekal od 19. novembra 2026 do 4. aprila 2027 in bo raziskoval možnosti oblikovalskega delovanja v lokalnih in globalnih kontekstih. Z vzpostavitvijo lokalno globalne mreže oblikovalcev, ki bodo vključeni v projekt, bo povezal različne kulturno oblikovalske svetove, da bi odpiral najbolj aktualna vprašanja za sodobno družbo in okrepil delovanje oblikovalskega sektorja znotraj raziskovalno, produkcijskih in političnih diskurzov, so zapisali v MAO-ju. Kdo bo kustos BIO 29, bo znano v začetku decembra, odprt poziv za soustvarjalce bo sledil januarja 2026.

Po več letih končno spet stalna postavitev del iz muzejske zbirke
Leto bodo v MAO-ju sklenili z odprtjem dolgo pričakovane stalne postavitve zbirke MAO. Nova razstava bo muzejsko gradivo predstavila v kronoloških in problemskih sklopih ter poudarila razvoj arhitekturne in oblikovalske misli v Sloveniji. Sopostavljeni eksponati bodo obiskovalcem omogočili razumevanje preteklosti skozi sodobne prakse in razmislek o prihodnosti ustvarjalnosti.

Kot so še pojasnili, MAO že nekaj let nima stalne postavitve predmetov iz svoje zbirke, kar pogrešajo tako domači in tuji obiskovalci, hkrati je potrebna tudi kot stalni strokovni okvir za različne začasne razstave. Razstava bo predstavila zgodovino gradu in muzeja ter njegove zbirke. Zasnovana bo na podlagi odprtega koncepta, ki bo omogočal menjavanje eksponatov in prilagajanje razstavljenega gradiva aktualnim dogodkom, obletnicam in drugim vsebinskim poudarkom ter krepil nove načine interpretacije.

Še do novembra 2026 pa je v MAO-ju na ogled razstava Je narava moderna?, ki raziskuje zgodnje povezave med ekološkim mišljenjem ter arhitekturnimi in oblikovalskimi praksami. V petih tematskih sklopih predstavlja arhitekturne in oblikovalske projekte iz obdobja modernizma, predvsem med letoma 1950 in 1980, poleg tega odpira vprašanje, kako so slovenski arhitekti in oblikovalci razumeli naravo ter kako so vanjo vgrajevali ekološko misel, še preden je ta postala globalna tema.