Connect with us

KULTURA

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Objavljeno

dne

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še zadnji mestni kino, kljub številnim preprekam v zadnjih letih ustvarila uspešno zgodbo.

Društvo za razvoj filmske kulture in Lutkovno gledališče Maribor od leta 2017 v prekrasnem ambientu Avditorija Lutkovnega gledališča Maribor v juliju in avgustu organizirajo Letni kino Minoriti. Prikazani so filmski vrhunci preteklega leta in predfilmi, ki predstavljajo okoliške filmske festivale. Letni kino Minoriti vsako leto gosti okoli štiri tisoč ljudi, so pa program sedaj že razširili čez celo leto.

Potreba po mestnem kinu

Kako se je vse skupaj sploh začelo? Naša sogovornika Žiga Brdnik in Rene Puhar odgovarjata, da se je začelo pravzaprav takoj po tem, ko se je končalo. “Ko je pred kakšnimi dvajsetimi leti zaprl vrata še zadnji mariborski mestni kino in smo začeli prisegati na trgovinske centre, multiplekse, kino-zabaviščne centre, smo v stanovanju na Jurčičevi 4 Boštjan Lah, prvi predsednik društva, Lidija Gornik, Robi Petrovič bili prepričani, da se ne smemo samo pasivno predati novi dogmi, ampak da je potrebno takoj začeti opozarjati na potrebo po mestnem kinu: po izbranem filmskem programu, po filmskih pogovorih, filozofiranjih dolgo v noč. Leta 2004 so ustanovili Društvo za razvoj filmske kulture in začeli organizirati Filmozofske večere na ŠTUKu. Boštjan je med drugim tudi redno pisal članke, kjer je odlično artikuliral, zakaj je mestni kino potreben; Hana Repše, ki se je pridružila malo kasneje, je začela izvajati delavnice stop-motion animiranega filma; Robi pisat filmske kritike.”

Rene Puhar, Aljoša Ternovšek, Žiga Brdnik (Intimni kino). Foto: Marko Golnar.

Začetni entuziazem

Postopoma so se priključevali tudi drugi. In vse to je pripeljalo do prvih srečanj na temo resnično nujne potrebe po mestnem kinu, ki so vključevale posameznike iz različnih društev. Med ustanovitelji Zavoda Udarnik je bilo leta 2010 13 posameznikov iz vsaj 7 različnih nevladnih organizacij v mestu.

“Polje našega delovanja je bilo širše od kina, kar je bila logična poteza, glede na to, da smo vedeli, da bomo morali resnično združiti vse mogoče resurse, da bomo lahko programsko zapolnili tako imeniten prostor, kot je Kino Udarnik in nenazadnje tudi plačevali relativno visoko najemnino. Ob tem je bil Udarnik potreben tudi udarniške obnove. Začetki so bili neverjetno entuziastični in uspelo nam je nemogoče . Postali smo člani združenja evropskih kinematografov EUROPA CINEMAS in Art kino mreže Slovenije. Medtem ko so se po drugih krajih v Sloveniji ustanavljali javni zavodi za področje kinematografije, smo mi bili neka povsem druga zgodba: entuziastična ekipa filmskih ljubiteljev in ljubiteljic, ki smo ob minimalni finančni podpori javnih virov financiranja z udarniškim delom in zagonom oživljali kultno kinodvorano. V Art kino mreži in tudi širše na sceni smo bili deležni tako občudovanja in podpore, kot tudi nerazumevanja naše skrajno prekarne situacije in v skladu s tem tudi drugačnih pogledov na našo zgodbo.”

Brez podpore

V Zavodu Udarnik so takrat upali na gradnjo strokovne in dolgoročne zgodbe z Mestno občino Maribor pa tudi z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, a sta javno sofinanciranje, predvsem pa podpora z nujno potrebno infrastrukturo po letu 2012, ko je Udarnik postal tretji kino po obisku v Sloveniji, vztrajno padala. Na koncu se je izkazalo, da brez tovrstne podpore, predvsem pa razumevanja po nujnosti takšne institucije s strani občine in države ne bo šlo in Kino Udarnik je bil primoran zapreti svoja vrata.

Milena Zupančič v GT22. Foto: Gregor Salobir.

Sodelovanje z GT22 in Lutkovnim gledališčem Maribor

V nadaljevanju se je ekipa najprej povezala projektom Ekstremno Slovensko – pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami in projekcijami na prostem. Razkropili so se po vsem mestu: na Piramido, v mestni park, nekdanji kino Partizan, nekdanji kino Union, na Prvo in Drugo gimnazijo…

“Če nimamo več mestnega kina, pa dajmo vso mesto preplaviti s filmskimi pogovori in podobami, smo razmišljali. Nismo se dali ustaviti, saj se je Maribor znova znašel pred prelomnico, ko je ostal brez mestnega kina in rednega kakovostnega filmskega programa. Kmalu zatem je dozorela ideja o tem, da bi letni kino, ki se je do leta 2015 odvijal nasproti Udarnika v Vetrinjskem dvoru, preselili v takrat še v veliki meri neizkoriščen avditorij na Minoritih. Ekipa se je leta 2017 ob dobri ideji hitro spet združila in v sodelovanje pritegnila še Lutkovno gledališče Maribor, ki upravlja z objektom, Maribox, ki je imel takrat neizkoriščen digitalni projektor, in številne filmske festivale v mestu in bližini, da so prispevali kratke predfilme in se tako predstavljali mariborskemu občinstvu. Ker nam po več kot 300 projekcijah letno, ki smo jih izvajali v Udarniku, nekaj poletnih projekcij nikakor ni bilo dovolj, smo kmalu zatem v GT22 v sodelovanju s tam razvijajočo umetniško skupnostjo zagnali še Intimni kino.”

Festival Enimation. FOTO: Gregor Salobir.

Letni kino Minoriti

Ambient avditorija v Minoritih je fascinanten in vsi smo ga seveda takoj prepoznali kot vrhunsko lokacijo za letni kino na prostem, nadaljujeta sogovornika.  “Pobude so prihajale tudi iz strani lutkovnega gledališča, kjer je v tistem obdobju delovala tudi Nina Kirbiš. Naša ekipa, ki smo jo takrat sestavljali Miha Horvat, Žiga Brdnik in Rene Puhar, pa je tudi s pomočjo povezovalne direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Katarine Klančnik Kocutar uspela za isto mizo zbrati tri akterje, ki smo bili ključni za začetek tovrstne zgodbe: torej lutkovno gledališče s prostorsko-infrastrukturnimi kapacitetami, Maribox s tehničnimi kapacitetami in pomembnim deležem na trgu filmskega prikazovanja ter Društvo za razvoj filmske kulture, ki je skrbelo za programsko-kreativni del projekta. Izvedbeno in promocijsko smo vzpostavili odlično sodelovanje med javnim zavodom, d.o.o.-jem in nevladno organizacijo in naredili izjemno uspešno zgodbo, katere odmevnost rase iz leta v leto.”

Postavljanje višjih ciljev

Obisk v Minoritih iz leta v leto raste, to je pomemben kazalnik njihovega uspeha, vendar še zdaleč ni edini. “Mestoma zavestno uvrščamo na program filme, za katere vemo, da ne bodo imeli tako visokega obiska, saj so naši cilji vezani tudi na izobraževanje in predstavljanje širokega razpona filmske produkcije. Vsako leto uspemo na program umestiti kakšen film, ki razproda avditorij. Odziv v mestu je resnično fantastičen in publika prepoznava naš dogodek kot enega ključnih poletnih kulturnih dogodkov v mestu. V ekipi si vsako leto zastavimo nove in višje cilje. Finančno naša zgodba večinsko temelji na prihodku od prodanih vstopnic, ki predstavljajo skoraj polovico financiranja. Nikakor ne bi šlo brez podpore, ki nam jo na večih nivojih daje izjemen gostitelj, to je Lutkovno gledališče Maribor, upamo da se bo vzpostavilo razvojno sodelovanje tudi z Minoritsko četrtjo. Pomembna deleža v finančnem kolaču prihajata tudi s strani Mestne občine Maribor ter sponzorjev in donatorjev. Slednjim smo še zlasti hvaležni, da nas podpirajo, saj to danes nikakor ni več samoumevno.”

Pogovor z Milado Kalezić. Foto: Andrej Firm.

Številne druge dejavnosti

Poleg omenjenih aktivnosti organizirajo tudi mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION, ki je v lokalnem in mednarodnem prostoru vedno bolj uveljavljen in gradi svoja izobraževalno-filmska sodelovanja s šolami, izobraževalnimi platformami in festivali po vsem svetu. Leta 2021 se mu je pridružil tudi Feministični filmski festival, ki je po njihovem mnenju pokril še eno doslej spregledano področje ustvarjanja filmark in oblikuje mrežo sodelovanj s filmskimi fakultetami v Sloveniji in regiji, ponovno odkriva zamolčano plat filmske zgodovine in predstavlja najbolj aktualne avtorice.

Društvo skupaj s konzorcijem Film in Maribor, Lutkovnim gledališčem Maribor in kulturno četrtjo Minoriti od predlanskega leta soorganizira tudi projekcije art filmov, ki se v Lutkovnem gledališču Maribor enkrat tedensko odvijajo pozimi in pomladi, ko v mestu zeva največji filmski manko.

Maruša Majer med pogovorom. Foto: Andrej Firm.

O art kinu

Veselijo se tudi art kina, ki naj bi dobil prostore v nastajajočem Centru Rotovž. Upajo pa, da bo vlaganjem v zidove sledilo tudi primerno vlaganje v strokovni kader in tehnično infrastrukturo, ki sta za razvoj filmske kulture nepogrešljiva. “A k temu bi radi dodali, da majhna dvorana z 80 ali 90 sedeži ne bo zadostila vsem filmskim potrebam v mestu. Kot rečeno, smo Kino Udarnik, Minorite, zdaj tudi Lutkovno gledališče Maribor pa tudi druge lokacije že večkrat razprodali in zapolnili do zadnjega kotička, ne le mi, ampak tudi druge filmske organizacije v mestu, zato se nadejamo, da je to le prvi korak h kinematografski renesansi v mestu, ki se je nekoč ponašalo ne le z eno, ampak več kultnimi dvoranami s po več sto sedeži.”

KULTURA

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

Objavljeno

dne

Avtor

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti. Izjave so bile prvi Pogačarjev “delegiran performans”.

Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti. Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Objavljeno

dne

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo še v mestu Bodø na Norveškem. Otvoritvena slovesnost je dosegla vrhunec z ognjemetom, ki mu je sledil aplavz skoraj 20.000 ljudi.

Slovesnost v Bodøju je bila zelo uspešna, čeprav je mesto na začetku tedna zajelo močno neurje,” so navedli v sporočilu za javnost. V pristanišču mesta so občinstvu ponudili mešanico uprizoritvenih umetnosti, zvoka in svetlobe, ki se je končala z ognjemetom in aplavzom skoraj 20.000 ljudi.

Trenutno sem najsrečnejši človek na Norveškem. Imeli smo toliko težav, toliko negotovosti. To je bil naravnost fantastičen nastop in odlična izkušnja. Najlepša hvala vsem, ki so se v zadnjem tednu tako trdo spopadali z vremenom, s postavljanjem in večkratnim spuščanjem prireditvenih prostorov,” je po odprtju dejal direktor EPK-ja Bodø 2024 André Wallann Larsen.

Foto: Bodø2024/Martin Losvik

Bodø je prvi EPK severno od arktičnega kroga. Z več kot tisoč prireditvami v okviru EPK-ja 2024 želita mesto in okoliška pokrajina Nordland Evropi pokazati, da nimata samo osupljive arktične narave, ampak tudi privlačno kulturo. Organizatorji po poročanju nemške tiskovne agencije DPA upajo, da bo njihov program EPK 2024, ki so ga označili za najdaljšo zabavo na svetu, letos na sever Norveške privabil več kot 500.000 obiskovalcev.

Bodø 2024 velja za največji kulturni projekt, ki se bo zgodil na severu Norveške. V skladu s skandinavsko ozaveščenostjo želi mesto postati tudi najbolj trajnostni EPK doslej. V tem duhu bodo marca pripravili najbolj trajnostni koncert na svetu, ki so ga poimenovali Pure Music.

Rdeča nit programa so tudi Samiji, tam živeče staroselsko ljudstvo, kar se bo odražalo tako na otvoritveni slovesnosti kot tudi prvi teden v februarju, ko je na programu več dogodkov tako za odrasle kot za otroke, vključno z nacionalnim dnevom Samijev. Tega vsako leto zaznamujejo 6. februarja predvsem na Norveškem, Finskem, Švedskem in v Rusiji.

Foto: Bodø2024/Fredrik Stenbro

Velik dogodek na prostem je na programu tudi za poletni solsticij. Poimenovali so ga Midsummer madness, v okviru katerega bo mogoče 22. junija občudovati polnočno sonce. Ko bodo dnevi znova temnejši, bodo novembra in decembra v Nordlandu pripravili še prvi festival svetlobe.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Avtor

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO2 tedna nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura2 tedna nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST3 tedni nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST3 tedni nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI4 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura4 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO