Connect with us

KULTURA

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Objavljeno

dne

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še zadnji mestni kino, kljub številnim preprekam v zadnjih letih ustvarila uspešno zgodbo.

Društvo za razvoj filmske kulture in Lutkovno gledališče Maribor od leta 2017 v prekrasnem ambientu Avditorija Lutkovnega gledališča Maribor v juliju in avgustu organizirajo Letni kino Minoriti. Prikazani so filmski vrhunci preteklega leta in predfilmi, ki predstavljajo okoliške filmske festivale. Letni kino Minoriti vsako leto gosti okoli štiri tisoč ljudi, so pa program sedaj že razširili čez celo leto.

Potreba po mestnem kinu

Kako se je vse skupaj sploh začelo? Naša sogovornika Žiga Brdnik in Rene Puhar odgovarjata, da se je začelo pravzaprav takoj po tem, ko se je končalo. “Ko je pred kakšnimi dvajsetimi leti zaprl vrata še zadnji mariborski mestni kino in smo začeli prisegati na trgovinske centre, multiplekse, kino-zabaviščne centre, smo v stanovanju na Jurčičevi 4 Boštjan Lah, prvi predsednik društva, Lidija Gornik, Robi Petrovič bili prepričani, da se ne smemo samo pasivno predati novi dogmi, ampak da je potrebno takoj začeti opozarjati na potrebo po mestnem kinu: po izbranem filmskem programu, po filmskih pogovorih, filozofiranjih dolgo v noč. Leta 2004 so ustanovili Društvo za razvoj filmske kulture in začeli organizirati Filmozofske večere na ŠTUKu. Boštjan je med drugim tudi redno pisal članke, kjer je odlično artikuliral, zakaj je mestni kino potreben; Hana Repše, ki se je pridružila malo kasneje, je začela izvajati delavnice stop-motion animiranega filma; Robi pisat filmske kritike.”

Rene Puhar, Aljoša Ternovšek, Žiga Brdnik (Intimni kino). Foto: Marko Golnar.

Začetni entuziazem

Postopoma so se priključevali tudi drugi. In vse to je pripeljalo do prvih srečanj na temo resnično nujne potrebe po mestnem kinu, ki so vključevale posameznike iz različnih društev. Med ustanovitelji Zavoda Udarnik je bilo leta 2010 13 posameznikov iz vsaj 7 različnih nevladnih organizacij v mestu.

“Polje našega delovanja je bilo širše od kina, kar je bila logična poteza, glede na to, da smo vedeli, da bomo morali resnično združiti vse mogoče resurse, da bomo lahko programsko zapolnili tako imeniten prostor, kot je Kino Udarnik in nenazadnje tudi plačevali relativno visoko najemnino. Ob tem je bil Udarnik potreben tudi udarniške obnove. Začetki so bili neverjetno entuziastični in uspelo nam je nemogoče . Postali smo člani združenja evropskih kinematografov EUROPA CINEMAS in Art kino mreže Slovenije. Medtem ko so se po drugih krajih v Sloveniji ustanavljali javni zavodi za področje kinematografije, smo mi bili neka povsem druga zgodba: entuziastična ekipa filmskih ljubiteljev in ljubiteljic, ki smo ob minimalni finančni podpori javnih virov financiranja z udarniškim delom in zagonom oživljali kultno kinodvorano. V Art kino mreži in tudi širše na sceni smo bili deležni tako občudovanja in podpore, kot tudi nerazumevanja naše skrajno prekarne situacije in v skladu s tem tudi drugačnih pogledov na našo zgodbo.”

Brez podpore

V Zavodu Udarnik so takrat upali na gradnjo strokovne in dolgoročne zgodbe z Mestno občino Maribor pa tudi z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, a sta javno sofinanciranje, predvsem pa podpora z nujno potrebno infrastrukturo po letu 2012, ko je Udarnik postal tretji kino po obisku v Sloveniji, vztrajno padala. Na koncu se je izkazalo, da brez tovrstne podpore, predvsem pa razumevanja po nujnosti takšne institucije s strani občine in države ne bo šlo in Kino Udarnik je bil primoran zapreti svoja vrata.

Milena Zupančič v GT22. Foto: Gregor Salobir.

Sodelovanje z GT22 in Lutkovnim gledališčem Maribor

V nadaljevanju se je ekipa najprej povezala projektom Ekstremno Slovensko – pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami in projekcijami na prostem. Razkropili so se po vsem mestu: na Piramido, v mestni park, nekdanji kino Partizan, nekdanji kino Union, na Prvo in Drugo gimnazijo…

“Če nimamo več mestnega kina, pa dajmo vso mesto preplaviti s filmskimi pogovori in podobami, smo razmišljali. Nismo se dali ustaviti, saj se je Maribor znova znašel pred prelomnico, ko je ostal brez mestnega kina in rednega kakovostnega filmskega programa. Kmalu zatem je dozorela ideja o tem, da bi letni kino, ki se je do leta 2015 odvijal nasproti Udarnika v Vetrinjskem dvoru, preselili v takrat še v veliki meri neizkoriščen avditorij na Minoritih. Ekipa se je leta 2017 ob dobri ideji hitro spet združila in v sodelovanje pritegnila še Lutkovno gledališče Maribor, ki upravlja z objektom, Maribox, ki je imel takrat neizkoriščen digitalni projektor, in številne filmske festivale v mestu in bližini, da so prispevali kratke predfilme in se tako predstavljali mariborskemu občinstvu. Ker nam po več kot 300 projekcijah letno, ki smo jih izvajali v Udarniku, nekaj poletnih projekcij nikakor ni bilo dovolj, smo kmalu zatem v GT22 v sodelovanju s tam razvijajočo umetniško skupnostjo zagnali še Intimni kino.”

Festival Enimation. FOTO: Gregor Salobir.

Letni kino Minoriti

Ambient avditorija v Minoritih je fascinanten in vsi smo ga seveda takoj prepoznali kot vrhunsko lokacijo za letni kino na prostem, nadaljujeta sogovornika.  “Pobude so prihajale tudi iz strani lutkovnega gledališča, kjer je v tistem obdobju delovala tudi Nina Kirbiš. Naša ekipa, ki smo jo takrat sestavljali Miha Horvat, Žiga Brdnik in Rene Puhar, pa je tudi s pomočjo povezovalne direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Katarine Klančnik Kocutar uspela za isto mizo zbrati tri akterje, ki smo bili ključni za začetek tovrstne zgodbe: torej lutkovno gledališče s prostorsko-infrastrukturnimi kapacitetami, Maribox s tehničnimi kapacitetami in pomembnim deležem na trgu filmskega prikazovanja ter Društvo za razvoj filmske kulture, ki je skrbelo za programsko-kreativni del projekta. Izvedbeno in promocijsko smo vzpostavili odlično sodelovanje med javnim zavodom, d.o.o.-jem in nevladno organizacijo in naredili izjemno uspešno zgodbo, katere odmevnost rase iz leta v leto.”

Postavljanje višjih ciljev

Obisk v Minoritih iz leta v leto raste, to je pomemben kazalnik njihovega uspeha, vendar še zdaleč ni edini. “Mestoma zavestno uvrščamo na program filme, za katere vemo, da ne bodo imeli tako visokega obiska, saj so naši cilji vezani tudi na izobraževanje in predstavljanje širokega razpona filmske produkcije. Vsako leto uspemo na program umestiti kakšen film, ki razproda avditorij. Odziv v mestu je resnično fantastičen in publika prepoznava naš dogodek kot enega ključnih poletnih kulturnih dogodkov v mestu. V ekipi si vsako leto zastavimo nove in višje cilje. Finančno naša zgodba večinsko temelji na prihodku od prodanih vstopnic, ki predstavljajo skoraj polovico financiranja. Nikakor ne bi šlo brez podpore, ki nam jo na večih nivojih daje izjemen gostitelj, to je Lutkovno gledališče Maribor, upamo da se bo vzpostavilo razvojno sodelovanje tudi z Minoritsko četrtjo. Pomembna deleža v finančnem kolaču prihajata tudi s strani Mestne občine Maribor ter sponzorjev in donatorjev. Slednjim smo še zlasti hvaležni, da nas podpirajo, saj to danes nikakor ni več samoumevno.”

Pogovor z Milado Kalezić. Foto: Andrej Firm.

Številne druge dejavnosti

Poleg omenjenih aktivnosti organizirajo tudi mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION, ki je v lokalnem in mednarodnem prostoru vedno bolj uveljavljen in gradi svoja izobraževalno-filmska sodelovanja s šolami, izobraževalnimi platformami in festivali po vsem svetu. Leta 2021 se mu je pridružil tudi Feministični filmski festival, ki je po njihovem mnenju pokril še eno doslej spregledano področje ustvarjanja filmark in oblikuje mrežo sodelovanj s filmskimi fakultetami v Sloveniji in regiji, ponovno odkriva zamolčano plat filmske zgodovine in predstavlja najbolj aktualne avtorice.

Društvo skupaj s konzorcijem Film in Maribor, Lutkovnim gledališčem Maribor in kulturno četrtjo Minoriti od predlanskega leta soorganizira tudi projekcije art filmov, ki se v Lutkovnem gledališču Maribor enkrat tedensko odvijajo pozimi in pomladi, ko v mestu zeva največji filmski manko.

Maruša Majer med pogovorom. Foto: Andrej Firm.

O art kinu

Veselijo se tudi art kina, ki naj bi dobil prostore v nastajajočem Centru Rotovž. Upajo pa, da bo vlaganjem v zidove sledilo tudi primerno vlaganje v strokovni kader in tehnično infrastrukturo, ki sta za razvoj filmske kulture nepogrešljiva. “A k temu bi radi dodali, da majhna dvorana z 80 ali 90 sedeži ne bo zadostila vsem filmskim potrebam v mestu. Kot rečeno, smo Kino Udarnik, Minorite, zdaj tudi Lutkovno gledališče Maribor pa tudi druge lokacije že večkrat razprodali in zapolnili do zadnjega kotička, ne le mi, ampak tudi druge filmske organizacije v mestu, zato se nadejamo, da je to le prvi korak h kinematografski renesansi v mestu, ki se je nekoč ponašalo ne le z eno, ampak več kultnimi dvoranami s po več sto sedeži.”

KULTURA

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Objavljeno

dne

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta za oblikovanje mobilne razstavne opreme, namenjene promociji slovenske ilustracije, prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. Z njo sta se uvrstili tudi v širši izbor najboljših svetovnih interierjev na portalu Dezeen, so sporočili iz Centra ilustracije (zavod Divja misel), ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 66 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Render: Sara&Sara za Center ilustracije

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Na Ptuju se začenjajo “Dnevi poezije in vina 2023”

Objavljeno

dne

Avtor

Uradno se bodo sicer 27. Dnevi poezije in vina z branjem pisma, ki ga Evropi tokrat piše angleški pesnik David Harsent, na Ptuju začeli v četrtek, festivalski dogodki pa se začenjajo že danes.

Častna gostja festivala sta litovski pesnik Eugenijus Ališanka in švicarska pesnica Ilma Rakusa. Slovenski avtor v fokusu je France Forstnerič. V programu prireditve, ki jo organizira založba Beletrina, gostuje letos 18 pesnic in pesnikov iz desetih držav, ki se bodo do nedelje družili tudi z izbranimi vinarji.

Prvo branje bo danes popoldne v Petanjcih, s posamičnimi dogodki pa bo festival zajel še Ljubljano, Krško, Ormož, Ljutomer, Dornavo, Potrno v Avstriji in Varaždin na Hrvaškem.

Po tradiciji se bodo v okviru dnevov zvrstila večerna pesniška branja ter ob tem številni drugi dogodki za različne starostne skupine, v katerih bo v ospredju poezija. Foto: Dnevi poezije in vina

David Harsent v svojem pismu Evropo opozarja na okoljsko problematiko, pravzaprav govori o neki okoljski vojni, v kateri smo se že znašli, pa se tega sploh še ne zavedamo, pravi programska vodja festivala Kristina Kočan in ob tem spomni, da letošnja vsebina pisma sovpada s trenutnim dogajanjem v Sloveniji.

“Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik. Pismo namreč objavijo številni mediji, tako tiskani kot spletni, distribuirano je tudi med evropske poslance in druge,” pove.

Pismo, ki ga bodo prebrali v četrtek ob 20.30 na Vrazovem trgu na Ptuju, kjer bo tudi osrednje dogajanje, po besedah programske vodje nagovarja Evropo in svet z namenom, da pesnik poudari najbolj aktualne, najbolj pereče zadeve, ki takrat vladajo v Evropi.

Poezijo Ilme Rakusa slovenski prostor že zelo dobro pozna. Pesnica ima korenine tudi v Sloveniji, saj je del njenih prednikov iz severovzhodne Slovenije. Foto: Giorgio von Arb

Namen odprtega pisma je, da ga dobijo vsi poslanci Evropskega parlamenta, praktično vsi odločevalci, zato da bi vendarle prišli v stik z drugim vidikom. V teh pismih si seveda želimo tudi klica, da bi se odločevalci prebudili in kaj spremenili. To je osnovni namen. Hkrati pa je namen tudi, da pismo razširimo po različnih medijih, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Objavi ga praktično celotna Evropa, bodisi v tiskanih medijih bodisi v spletnih različicah, da bi glas pesnika, ki je mogoče nekoliko drugačen glas, dosegel tudi širše bralstvo oziroma občinstvo.”

Pesnica Kristina Kočan, ki je tako nasledila idejnega očeta festivala Aleša Štegra, je ob predstavitvi festivalskega programa dejala, da je izbira gostujočih pesnikov in pesnic ponovno raznovrstna. “Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne,” pravi.

Letos prihaja na festival 18 pesnikov in pesnic z vsega sveta. Med njimi so Joumana Haddad iz Libanona, Luljeta Lleshanaku iz Albanije, Maria Iljašenko in Petr Hruška iz Češke, Frank Baez iz Dominikanske republike in Lello Voce iz Italije. Letošnja kuratorka festivala je galicijska pesnica Yolanda Castano.

Po besedah Kristine Kočan je kuratorka izbrala nekaj res močnih žensk in njihovih poetik, saj se tudi sama ukvarja s položajem ženske v današnji družbi. “Po eni strani se mi zdi, da je šla zelo v to smer, po drugi strani pa je izbirala pesnike, ki predstavljajo poezijo na nekoliko drugačen način. To velja za italijanskega pesnika Lella Voceja, ki je performer in svojo poezijo pogosto povezuje z glasbo. Eden takih multidisciplinarnih je tudi pesnik iz Dominikanske republike Frank Baez. Predvidevam, da to kuratorko še posebej vznemirja, saj tudi sama rada predstavlja poezijo na najrazličnejše možne načine. Zdi se mi, da je pri svojem izboru šla v dve smeri.”

Po besedah Kristine Kočan vzpostavlja pesnik Eugenijus Ališanka dober dialog z evropskim bralcem, zato meni, da bo tudi zaradi tega zelo zanimiv častni gost. Foto: Bartosz Frątczak

Poklon spregledanemu Francetu Forstneriču
Letošnji slovenski avtor v fokusu je pesnik, pisatelj in novinar France Forstnerič – ravno letos mineva 90 let od njegovega rojstva. “France Forstnerič je pomembno zaznamoval slovenski literarni prostor. Bil je morda celo nekoliko spregledan za časa svojega življenja, popolnoma neupravičeno, in tudi zato se mu želimo pokloniti,” pravi programska vodja festivala.
Dnevi poezije in vina bodo potekali v 17 krajih po Sloveniji, pa tudi v zamejstvu v Avstriji ter v Varaždinu na Hrvaškem.

Nekaj starega, nekaj novega
Med stalnicami festivala so Hude pokušnje!, ki prinašajo dialog med pesnikom in vinarjem, ter velika pesniška branja s koncerti. Po dveh letih znova uvajajo Vinski oltar, letos z uradnim festivalskim vinom, vsi glavni pesniški večeri pa bodo imeli istega moderatorja – letos bo to igralec Jurij Drevenšek.

Osrednja gosta dnevov bosta litovski pesnik Eugenijus Ališanka in švicarska pesnica Ilma Rakusa, ki sta ob tej priložnosti dobila tudi prevod izbrane poezije. Foto: Dnevi poezije in vina

Med novostmi je sklop dogodkov Kilometer poezije, na katerih bodo omogočali spoznavanje sveta poezije med hojo po mestu. Novost je tudi predstavitev videopoezije. “Nastala videodela niso zgolj ilustracija poezije, ampak vsi vključeni mediji, torej zvok, video in poezija, ustvarjajo neko novo večglasno govorico. Če je ta sinergija medijev uspešna, lahko računamo na neki poseben umetniški, pesniški vtis, ki ga takšno delo sproži pri gledalcih,” pravi koordinatorka in organizatorka kulturnih programov MKC-ja Maribor Petra Kolmančič, ki je s Heikom Strunkom opravila izbor prikazanih del.

Kristina Kočan vidi specifiko festivala predvsem v tem, da je zelo vpet v lokalno okolje in dogajanje. Domačini mu odprejo vrata svojih domov in dvorišč, kjer gostijo dogodke in pesnike, da celotno mesto zadiha s poezijo.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino

Objavljeno

dne

Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.

Glede Partizanske bolnice Franje ni bilo na novo ugotovljenih poškodb, je potrdil direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač.

Kot so sporočili z ministrstva, so poplave na Gorenjskem poškodovale škofjeloško enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Knjižnico Medvode in Ravnikarjevo spominsko ureditev v Begunjah. V Begunjah na Gorenjskem je poškodovalo tudi Grad Katzenstein in obe pokopališči. V Volčjem potoku je nastala škoda v parku, med drugim na drevesih in pri parkovni opremi.

Tokrat je bila najbolj na udaru sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo so že odpeljali v škofjeloški hipermarket, kjer so ga začasno zamrznili in ga bodo pozneje postopoma konservirali. Sicer v škofjeloških arhivskih prostorih sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi zdaj med drugim potrebovali dodatne razvlažilce, pozneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.

Sicer so poplave poškodovale tudi Špas teater v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez konec tedna so v gledališču pripravili čistilno akcijo, je še navedlo ministrstvo za kulturo.

Stanje, kakršno je bilo minuli ponedeljek popoldne v Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, ki je ena izmed enot Knjižnice Domžale. Foto: Ministrstvo za kulturo

Zemeljski plaz je med drugim poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo, kjer se je na zadnji del stavbe utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine, ki so jo že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo. V celoti pa je uničena drenaža ob hiši.

Idrijska rudarska hiša do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Zdaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršni koli oceni škode trenutno preuranjeno.

Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa zdaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije.

V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov. Dražji del obnove takrat sta bila gradnja obeh zaplavnih pregrad, tako mrežaste kot dveh betonskih, in urejanje struge Čerinščice, predvidevajo, da bo enako tudi tokrat.

Ni še znano, koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala zdaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov. Sicer je bilo že v preteklem mesecu napovedano, da Franja v tem letu ostaja zaprta za obiskovalce.

Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota Škofja Loka FOTO:  Judita Šega/zgodovinski Arhiv Ljubljana

Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane. Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu, saj so poškodovani kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij do popoldneva še ni bilo. Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.

Ravnikarjeva spominska ureditev – Begunje FOTO:  Zavod Za Varstvo Kulturne Dediščine

Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, eni izmed enot Knjižnice Domžale, je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.

Škoda tudi na Celjskem in Dolenjskem
V porečju Savinje so bili poškodovani središče Šoštanja in Mozirja ter staro mestno jedro Celja, ki so kot urbanistični spomeniki pod kulturno zaščito. V Celju je poplavilo tudi osrednjo knjižnico, a jim je veliko gradiva uspelo rešiti.

Na Dolenjskem je deževje poškodovalo več lokacij, kjer ima Dolenjski muzej Novo mesto svoje razstavne in depojske prostore, in sicer depo v Bršljinu, osrednji razstavni prostor v muzeju v Novem mestu in Jakčev dom v Novem mestu. Voda je predrla kritino na strehah, vendar muzejski predmeti niso utrpeli poškodb, so pokazali popoldanski podatki ministrstva.

V nekaterih muzejih in arhivih, kjer so glede na poplavne razmere pričakovali škodo, se to ni zgodilo, med drugim v Pokrajinskem muzeju in Zgodovinskem arhivu v Celju ter v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Koroškem muzeju. V zadnjih dveh so s pomočjo zaposlenih in prostovoljcev uspeli zavarovati skupni depo v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

“Za kakšne poškodbe gre in na koliko je ocenjena škoda, v tem trenutku še ni znano,” so zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da je veliko večja, kot so pokazale informacije, ki so jih zbrali do dopoldneva. Kot računajo, bo več znanega, ko se bodo razmere umirile in bodo zaposleni lahko dostopali do objektov in lokacij, ki so jih poplave prizadele.

Stara železarna na Ravnah na Koroškem, prostovoljci so pomagali odstraniti blato. FOTO:  Koroški Pokrajinski Muzej

Kot so še sporočili, so teren obiskali tudi konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar jih pri ugotavljanju stanja objektov kulturne dediščine še vedno precej ovirajo razmere. Tako denimo še nimajo podatkov za zgornjo Savinjsko dolino. Iz Črne na Koroškem pa sporočajo, da je bil pod vodo Plečnikov spomenik.

Stara železarna na Ravnah na Koroškem. Blato k sreči ne sega visoko. FOTO: Koroški Pokrajinski Muzej

V Mariboru in okolici večjih posledic škode na objektih kulturne dediščine niso zaznali, podobno na Primorskem. Kako je v Sečoveljskih solinah, trenutno še ni znano.

Na večjih objektih, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana, škode ni. V SNG Opera in Balet Maribor pa so opazili zamakanje strehe.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 dan nazaj

Varšava: obnova Saške palače in bližnjih zgradb vredna 560 milijonov in naj bi bila zaključena do leta 2030

O obnovi Saške palače, porušene leta 1944, se govori na Poljskem že 50 let. Pretekli načrti obnove so propadli, leta...

ZELENA ENERGIJA2 dneva nazaj

Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na...

Arhitektura3 dnevi nazaj

Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega...

KULTURA4 dnevi nazaj

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru...

DOGODKI5 dni nazaj

V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33...

EKOLOGIJA1 teden nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija1 teden nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

POPULARNO