KULTURA
Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še zadnji mestni kino, kljub številnim preprekam v zadnjih letih ustvarila uspešno zgodbo.
Društvo za razvoj filmske kulture in Lutkovno gledališče Maribor od leta 2017 v prekrasnem ambientu Avditorija Lutkovnega gledališča Maribor v juliju in avgustu organizirajo Letni kino Minoriti. Prikazani so filmski vrhunci preteklega leta in predfilmi, ki predstavljajo okoliške filmske festivale. Letni kino Minoriti vsako leto gosti okoli štiri tisoč ljudi, so pa program sedaj že razširili čez celo leto.
Potreba po mestnem kinu
Kako se je vse skupaj sploh začelo? Naša sogovornika Žiga Brdnik in Rene Puhar odgovarjata, da se je začelo pravzaprav takoj po tem, ko se je končalo. “Ko je pred kakšnimi dvajsetimi leti zaprl vrata še zadnji mariborski mestni kino in smo začeli prisegati na trgovinske centre, multiplekse, kino-zabaviščne centre, smo v stanovanju na Jurčičevi 4 Boštjan Lah, prvi predsednik društva, Lidija Gornik, Robi Petrovič bili prepričani, da se ne smemo samo pasivno predati novi dogmi, ampak da je potrebno takoj začeti opozarjati na potrebo po mestnem kinu: po izbranem filmskem programu, po filmskih pogovorih, filozofiranjih dolgo v noč. Leta 2004 so ustanovili Društvo za razvoj filmske kulture in začeli organizirati Filmozofske večere na ŠTUKu. Boštjan je med drugim tudi redno pisal članke, kjer je odlično artikuliral, zakaj je mestni kino potreben; Hana Repše, ki se je pridružila malo kasneje, je začela izvajati delavnice stop-motion animiranega filma; Robi pisat filmske kritike.”

Začetni entuziazem
Postopoma so se priključevali tudi drugi. In vse to je pripeljalo do prvih srečanj na temo resnično nujne potrebe po mestnem kinu, ki so vključevale posameznike iz različnih društev. Med ustanovitelji Zavoda Udarnik je bilo leta 2010 13 posameznikov iz vsaj 7 različnih nevladnih organizacij v mestu.
“Polje našega delovanja je bilo širše od kina, kar je bila logična poteza, glede na to, da smo vedeli, da bomo morali resnično združiti vse mogoče resurse, da bomo lahko programsko zapolnili tako imeniten prostor, kot je Kino Udarnik in nenazadnje tudi plačevali relativno visoko najemnino. Ob tem je bil Udarnik potreben tudi udarniške obnove. Začetki so bili neverjetno entuziastični in uspelo nam je nemogoče . Postali smo člani združenja evropskih kinematografov EUROPA CINEMAS in Art kino mreže Slovenije. Medtem ko so se po drugih krajih v Sloveniji ustanavljali javni zavodi za področje kinematografije, smo mi bili neka povsem druga zgodba: entuziastična ekipa filmskih ljubiteljev in ljubiteljic, ki smo ob minimalni finančni podpori javnih virov financiranja z udarniškim delom in zagonom oživljali kultno kinodvorano. V Art kino mreži in tudi širše na sceni smo bili deležni tako občudovanja in podpore, kot tudi nerazumevanja naše skrajno prekarne situacije in v skladu s tem tudi drugačnih pogledov na našo zgodbo.”
Brez podpore
V Zavodu Udarnik so takrat upali na gradnjo strokovne in dolgoročne zgodbe z Mestno občino Maribor pa tudi z Zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, a sta javno sofinanciranje, predvsem pa podpora z nujno potrebno infrastrukturo po letu 2012, ko je Udarnik postal tretji kino po obisku v Sloveniji, vztrajno padala. Na koncu se je izkazalo, da brez tovrstne podpore, predvsem pa razumevanja po nujnosti takšne institucije s strani občine in države ne bo šlo in Kino Udarnik je bil primoran zapreti svoja vrata.

Sodelovanje z GT22 in Lutkovnim gledališčem Maribor
V nadaljevanju se je ekipa najprej povezala projektom Ekstremno Slovensko – pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami in projekcijami na prostem. Razkropili so se po vsem mestu: na Piramido, v mestni park, nekdanji kino Partizan, nekdanji kino Union, na Prvo in Drugo gimnazijo…
“Če nimamo več mestnega kina, pa dajmo vso mesto preplaviti s filmskimi pogovori in podobami, smo razmišljali. Nismo se dali ustaviti, saj se je Maribor znova znašel pred prelomnico, ko je ostal brez mestnega kina in rednega kakovostnega filmskega programa. Kmalu zatem je dozorela ideja o tem, da bi letni kino, ki se je do leta 2015 odvijal nasproti Udarnika v Vetrinjskem dvoru, preselili v takrat še v veliki meri neizkoriščen avditorij na Minoritih. Ekipa se je leta 2017 ob dobri ideji hitro spet združila in v sodelovanje pritegnila še Lutkovno gledališče Maribor, ki upravlja z objektom, Maribox, ki je imel takrat neizkoriščen digitalni projektor, in številne filmske festivale v mestu in bližini, da so prispevali kratke predfilme in se tako predstavljali mariborskemu občinstvu. Ker nam po več kot 300 projekcijah letno, ki smo jih izvajali v Udarniku, nekaj poletnih projekcij nikakor ni bilo dovolj, smo kmalu zatem v GT22 v sodelovanju s tam razvijajočo umetniško skupnostjo zagnali še Intimni kino.”

Letni kino Minoriti
Ambient avditorija v Minoritih je fascinanten in vsi smo ga seveda takoj prepoznali kot vrhunsko lokacijo za letni kino na prostem, nadaljujeta sogovornika. “Pobude so prihajale tudi iz strani lutkovnega gledališča, kjer je v tistem obdobju delovala tudi Nina Kirbiš. Naša ekipa, ki smo jo takrat sestavljali Miha Horvat, Žiga Brdnik in Rene Puhar, pa je tudi s pomočjo povezovalne direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Katarine Klančnik Kocutar uspela za isto mizo zbrati tri akterje, ki smo bili ključni za začetek tovrstne zgodbe: torej lutkovno gledališče s prostorsko-infrastrukturnimi kapacitetami, Maribox s tehničnimi kapacitetami in pomembnim deležem na trgu filmskega prikazovanja ter Društvo za razvoj filmske kulture, ki je skrbelo za programsko-kreativni del projekta. Izvedbeno in promocijsko smo vzpostavili odlično sodelovanje med javnim zavodom, d.o.o.-jem in nevladno organizacijo in naredili izjemno uspešno zgodbo, katere odmevnost rase iz leta v leto.”
Postavljanje višjih ciljev
Obisk v Minoritih iz leta v leto raste, to je pomemben kazalnik njihovega uspeha, vendar še zdaleč ni edini. “Mestoma zavestno uvrščamo na program filme, za katere vemo, da ne bodo imeli tako visokega obiska, saj so naši cilji vezani tudi na izobraževanje in predstavljanje širokega razpona filmske produkcije. Vsako leto uspemo na program umestiti kakšen film, ki razproda avditorij. Odziv v mestu je resnično fantastičen in publika prepoznava naš dogodek kot enega ključnih poletnih kulturnih dogodkov v mestu. V ekipi si vsako leto zastavimo nove in višje cilje. Finančno naša zgodba večinsko temelji na prihodku od prodanih vstopnic, ki predstavljajo skoraj polovico financiranja. Nikakor ne bi šlo brez podpore, ki nam jo na večih nivojih daje izjemen gostitelj, to je Lutkovno gledališče Maribor, upamo da se bo vzpostavilo razvojno sodelovanje tudi z Minoritsko četrtjo. Pomembna deleža v finančnem kolaču prihajata tudi s strani Mestne občine Maribor ter sponzorjev in donatorjev. Slednjim smo še zlasti hvaležni, da nas podpirajo, saj to danes nikakor ni več samoumevno.”

Številne druge dejavnosti
Poleg omenjenih aktivnosti organizirajo tudi mednarodni festival otroškega in mladinskega filma ENIMATION, ki je v lokalnem in mednarodnem prostoru vedno bolj uveljavljen in gradi svoja izobraževalno-filmska sodelovanja s šolami, izobraževalnimi platformami in festivali po vsem svetu. Leta 2021 se mu je pridružil tudi Feministični filmski festival, ki je po njihovem mnenju pokril še eno doslej spregledano področje ustvarjanja filmark in oblikuje mrežo sodelovanj s filmskimi fakultetami v Sloveniji in regiji, ponovno odkriva zamolčano plat filmske zgodovine in predstavlja najbolj aktualne avtorice.
Društvo skupaj s konzorcijem Film in Maribor, Lutkovnim gledališčem Maribor in kulturno četrtjo Minoriti od predlanskega leta soorganizira tudi projekcije art filmov, ki se v Lutkovnem gledališču Maribor enkrat tedensko odvijajo pozimi in pomladi, ko v mestu zeva največji filmski manko.

O art kinu
Veselijo se tudi art kina, ki naj bi dobil prostore v nastajajočem Centru Rotovž. Upajo pa, da bo vlaganjem v zidove sledilo tudi primerno vlaganje v strokovni kader in tehnično infrastrukturo, ki sta za razvoj filmske kulture nepogrešljiva. “A k temu bi radi dodali, da majhna dvorana z 80 ali 90 sedeži ne bo zadostila vsem filmskim potrebam v mestu. Kot rečeno, smo Kino Udarnik, Minorite, zdaj tudi Lutkovno gledališče Maribor pa tudi druge lokacije že večkrat razprodali in zapolnili do zadnjega kotička, ne le mi, ampak tudi druge filmske organizacije v mestu, zato se nadejamo, da je to le prvi korak h kinematografski renesansi v mestu, ki se je nekoč ponašalo ne le z eno, ampak več kultnimi dvoranami s po več sto sedeži.”

DEDIŠČINA
Ministrstvo za kulturo prirodoslovnemu muzeju namenilo začetna sredstva za nove prostore

Ministrstvo za kulturo je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo dobrih 340.000 evrov za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti. Kot so zapisali, je bil s tem narejen korak do novih sodobnih prostorov, kjer bodo postavili interaktivno razstavo o naravi Slovenije.
Za ureditev prostorskih aktov in strokovnih podlag za izgradnjo novih prostorov ob Večni poti je ministrstvo za kulturo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije namenilo 340.000 evrov. Kot so poudarili, bodo novi sodobni muzejski prostori namenjeni interaktivni razstavi o naravi Slovenije.
Z ureditvijo prostorskih aktov in strokovnih podlag bodo spremenili in dopolnili dokumentacijo, ki bo omogočala izgradnjo novega muzeja.
Po trenutnih ocenah naj bi muzej v prvi fazi obsegal približno 7700 kvadratnih metrov z možnostjo širitve. V sklopu izdelave prostorskega akta bodo izvedli tudi zazidalni preizkus in uskladili investicijske namere z nosilci urejanja prostora, so pojasnili na ministrstvu.
V načrtu sodobna razstava o naravi Slovenije
S tem so podprli prizadevanja Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki želi uresničiti projekt novega muzeja v Biološkem središču. Medtem ko bo muzej z zgodovinskimi zbirkami ohranjal poslanstvo v osrednji muzejski zgradbi na Prešernovi cesti v središču Ljubljane, bo v novih prostorih ob Večni poti na ogled sodobna interaktivna razstava o naravi Slovenije.

Prirodoslovni muzej Slovenije v objektu na Prešernovi 20 domuje od leta 1888. Več desetletij je bila v načrtu gradnja nove muzejske stavbe v Biološkem središču pod Rožnikom. Leta 2020 se je ministrstvo za kulturo odločilo, da se prostorska stiska ne rešuje z novogradnjo, temveč z naložbo na Metelkovi 6. Leta 2022 je ta načrt padel v vodo. Leta 2023 je nato ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani.
KULTURA
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov

Mesec dni po odprtju letošnje Evropske prestolnice kulture je znano, koliko je stala slovesnost ob odprtju. Po poročanju Primorskih novic so Zavod GO! 2025 in PromoTurismoFVG ter v manjši meri občini skupno porabili približno dva milijona evrov. Od te vsote je slovenska stran plačala skoraj milijon.
Celodnevni dogodek z naslovom Od postaje do postaje je sooblikovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Povezal je pet glavnih in številna manjša prizorišča v Novi Gorici in Gorici ter ponudil množično čezmejno povorko v spremstvu pihalnih orkestrov od ene do druge železniške postaje s spremljevalnimi dogodki društev in ustvarjalcev po ulicah in trgih obeh mest. Vrhunca dogajanja sta bila prireditev na Trgu Evrope in umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja.

Glavna financerja sta bila Zavod GO! 2025 na slovenski in PromoTurismoFVG, ki opravlja storitve za pokrajino Furlanijo – Julijsko krajino, na italijanski strani, obe občini sta prispevali manjši del.
Kot so neuradno izvedeli pri Primorskih novicah, je italijanska stran, ki je plačala dogajanja v Gorici in na Trgu Evrope, za vse skupaj odmerila dober milijon evrov.
Slovenska stran je plačala slab milijon evrov. V Zavodu GO! 2025 so pojasnili, da je bil proračun osrednje slovesnosti na trgu Edvarda Kardelja pred novogoriško občino in Bevkovem trgu nekaj manj kot 800.000 evrov, približno 150.000 evrov pa je šlo za honorarje nastopajočih. Med večjimi produkcijskimi stroški je skoraj 47.000 evrov stal podij za zavarovanje trave na prizorišču, postavitev odra je stala 44.000 evrov, projektorji za mapping 40.000 evrov, dodatno 24-urno varovanje pa 47.000 evrov.

Po “nepisanem pravilu” naj bi slovesnost pogoltnila deset odstotkov celotnega proračuna
Kot so še zapisali, ima Zavod GO! 2025 za obdobje petih let proračun približno 20 milijonov evrov, od tega za delovanje okvirno dva milijona. “Če velja v družini EPK nepisano pravilo, da stroški otvoritvene slovesnosti znesejo okoli deset odstotkov celotnega zneska proračuna, tedaj GO! 2025 lahko zatrdi, da mu je z veliko manj skupaj s partnerji uspelo pripraviti celodnevno prireditev, ki je v živo navdušila 50.000 obiskovalcev, z neposrednimi televizijskimi prenosi in javljanji s skupno več urami programa na dveh nacionalnih televizijah, RTV Slovenija in RAI, pa še veliko več gledalcev in gledalk. K temu lahko prištejemo še številne infrastrukturne investicije zaradi EPK, ki so za primerjavo že krepko presegle 200 milijonov vrednosti v obeh mestih in bodo v mestu ostale trajno tudi po odprtju,” so še zapisali v Zavodu GO! 2025.

Kako sta gospodarili lanski prestolnici?
Za primerjavo so podali tudi nekaj podatkov o EPK-ju lanskega leta. Bad Ischl je tako od 31 milijonov evrov vseh sredstev za delovanje porabil sedem milijonov, za uvodni spektakel, ki si ga je ogledalo približno 5500 obiskovalcev, pa približno 1,4 milijona evrov. Investicij v infrastrukturo ni bilo.
Estonski Tartu je imel skupno na voljo 26 milijonov sredstev in je za delovanje porabil malo manj kot tri milijone. Uvodni spektakel je stal približno 920.000 evrov in pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Večjih naložb v infrastrukturo ni bilo.
KULTURA
Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba in z njo tudi najstarejša revija za otroke v Sloveniji “Ciciban” letos namreč zaznamujeta 80 let delovanja.
Jubilejno leto Mladinske knjige poteka pod sloganom Dobre zgodbe so večne, ki ga spremlja tudi jubilejni logotip, pri katerem so osmico spremenili v znak za neskončnost. Letos skladno z jubilejno zgodbo načrtujejo tudi jubilejni zbirki večnih zgodb za odrasle: Žive klasike, izbor največjih romanov vseh časov, in Večne misli, razkošno izdajo del slovitih mislecev od antike do danes.
Tudi 50 let Mačka Murija in 80 let Pike Nogavičke
V jubilejnem letu bodo najmlajše bralstvo razveselili z antologijo Štiri tačke, psi in mačke, zbirko zgodb in pesmic iz revije Ciciban ter slikanicami legendarnih knjižnih junakov, ob katerih so odraščale mnoge generacije pri nas. Med drugim načrtujejo izid jubilejnega Mačka Murija, ki letos slavi okroglih 50 let, in strip Pike Nogavičke, ki tako kot založba praznuje 80 let.
Tudi nekaj slovenskih avtorjev letos slavi osebne jubileje, ki jih bodo zaznamovali z izdajami zlatih knjig: Desa Muck, Lila Prap in Andrej Rozman – Roza bodo dopolnili 70 let, Slavko Pregl 80 let ter Mira Voglar 90 let. Pri založbi z domačimi ilustratorji pripravljajo tudi ekskluzivno jubilejno kolekcijo, pod katero se bo podpisala Maja Kastelic.

Založbin jubilej bo zaznamovala tudi množica dogodkov in spremljevalnih dejavnosti. V knjigarnah Mladinske knjige bodo med drugim pripravili serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo podal priljubljeni maček Muri. Osrednje praznovanje z jubilejno obarvano slovesno podelitvijo Levstikovih nagrad bo maja.
Dogajanje za najmlajše načrtujejo tudi v okviru 2. Festivala izvirne slovenske slikanice, nekoliko starejše otroke in najstnike pa bodo še naprej spodbujali k razmišljanju s PIL-ovo Veselo šolo in bralnim klubom za mlade #knjigebrat. V Mladinski knjigi pa tudi v tem letu ne bodo pozabili na ranljive skupine in bodo pozornost namenili tudi dobrodelnim dejavnostim.
Voščila nekaterih avtorjev ob založbinem jubileju
Andrej Rozman – Roza, je poudaril, da vse, kar napiše za otroke, “gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (…) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje. In založbi ob njenem jubileju želim, da bi pomagala spraviti tisto, kar se v njih skriva, na svetlo še mnogim literarnim in likovnim talentom.“

Lila Prap, ki z Mladinsko knjigo sodeluje leta 1986, je zapisala: “Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice. A moj čisto prvi urednik, ki me je navdušil za sodelovanje z Mladinsko knjigo, je bil Božo Kos, čigar duhovite ilustracije sem občudovala že v osnovni šoli. Še vedno hranim njegovo pismo, ki mi je bilo dolga leta motivacija za nadaljnje ustvarjanje.“
Renata Salecl se je s svojim zapisom vrnila v mladostniška leta: “Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig. Navdušena sem bila nad svojo modro izbiro, mama pa veliko manj. Od takrat naprej sva čevlje kupovali skupaj. Mama je skrbela, da so bile ob glavi, polni idej, tudi noge suhe.“
Aleš Berger je pobrskal po spominu: “Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča in da sem hkrati tudi sam popisal ne le enega njenih listov.“
“Draga Mladinska knjiga, čestitam ti ob visokem jubileju, si 80-letnica, a si še vedno mlada po srcu in viziji, sicer ne bi bila Mladinska knjiga, ampak Starinska. Zahvaljujem se vsem urednicam in urednikom, čudovitim vodnikom po nelahkih poteh nastajanja knjig. Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je zapisala Saša Pavček.
David Zupančič pa je založbi zaželel: “Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran. (…) Pa vse najboljše za rojstni dan!“
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Đanino Božić z novo razstavo v artKITu: Tako ali drugače