Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo na ministrstvu je namero ustavilo, zagotavljajo pa, da iščejo trajno rešitev za spomenik.

Na ministrstvu pravijo, da v proračunu denarja za nakup ni, piše časopis Dnevnik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pa je vnovič ocenil, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

“Novi kulturni ministrici Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu sem poslal jasno sporočilo, da sem pripravljen prodati, če želi država kupiti,” je Pečečnik pojasnil pred nekaj dnevi v pogovoru za Delo.

Malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja
Na kulturnem ministrstvu so za Dnevnik potrdili, da se ministrica s Pečečnikom še ni pogovarjala. Glede na dejstvo, da ministrstvo v proračunih za prihodnji dve leti nima denarja za Plečnikov stadion, je, kot kaže, malo verjetno, da bi ministrstvo nadaljevalo pogajanja o nakupu Pečečnikovega deleža.

Na ministrstvu za kulturo so zagotovili, da iščejo trajno rešitev za spomenik, ki bi zagotovila ohranitev Plečnikove dediščine. “Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom, ki ga želi ministrstvo razvijati skupaj z mestno občino,” so poudarili. Zagovarjajo stališče, da so najboljši primeri prenov, ohranjanja in oživitve kulturne dediščine tisti, kjer je dediščino odkupila in jo upravlja lokalna skupnost.

Mogoči pristopi k oživitvi stadiona
Na ministrstvu so naročili izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Ministrstvo naj bi prav tako pripravilo “finančno oceno prenove stadiona in situ”. “Ta ocena bo nato služila kot osnova za razmislek o mogočih pristopih k oživitvi stadiona,” so še dodali na ministrstvu.

Če država ne bo hotela kupiti njegovega deleža na stadionu, je Pečečnik napovedal, da bo pridobil gradbeno dovoljenje in izvedel projekt. A ta načrt je še vedno negotov ravno zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor namreč vnovič vodi postopek izdaje dovoljenja.

ZVKDS: “Projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik”
Spremembe so se zgodile tudi na ravni ZVKDS-ja, ki je na pobudo okoljskega ministrstva izdal dopolnitev h kulturnovarstvenemu mnenju iz februarja 2021 in tudi v tem dokumentu vztraja, da projekt ni skladen s predpisi, ki varujejo kulturni spomenik.

Zavod ugotavlja, da Pečečnikov projekt predstavlja “popolno podreditev spomenika novim posegom in da za ohranitev kulturnega spomenika ni dovolj zgolj ohranitev posameznih dediščinskih elementov”.

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom Plečnik zdaj! Raziskovanje javnega prostora in urbane poroznosti, ki ga spremlja njegovemu delu posvečena razstava.

V okviru enodnevnega simpozija, ki ga znanstveno vodita Oddelek za arhitekturno teorijo ter Oddelek za likovno umetnost Tehniške univerze v Berlinu, so sodelujoči o Jožetu Plečniku spregovorili v dveh tematskih sklopih: Javno in porozno ter Nenavadno.

Plečnikova arhitektura na sodobnih fotografijah
Na simpoziju so sodelovali Luka Skansi, Maja Vardjan, Boštjan Vuga, Maruša Zorec in Jörg H. Gleiter ter posebna gosta, nemški umetnik Olaf Nicolai in nemški arhitekt Jürgen Mayer H.

Simpoziju je sledilo tudi odprtje razstave sodobnih fotografij češkega fotografa Adama Štecha o Plečnikovem delu, ki jo je zasnoval kurator Tomaž Štoka, nastala pa je v v organizaciji SKICA Berlin (Kulturni center Republike Slovenije v Berlinu, op.a.) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana (MAO).

Celoten dogodek je bil organizirala “SKICA Berlin”. Simpozij akademsko spremljata Inštitut za arhitekturo in Oddelek za arhitekturno teorijo TU Berlin. Organiziran in zasnovan je bil kot sodelovanje Boštjana Vuge, sedanjega predsednika Sklada arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in Sašo Šavel Burkart, vodjo SKICA Berlin.

Mesto kot oder človekovega življenja
Jože Plečnik (1872–1957) je bil ena najbolj vsestranskih arhitekturnih osebnosti prve polovice preteklega stoletja, pri čemer je bil kot učenec Otta Wagnerja tudi sam vir navdiha naslednjim generacijam arhitektov. Njegovo arhitekturno, umetniško in urbanistično delo, ki je nastajalo predvsem v Ljubljani, je z naslovom Urbano oblikovanje po meri človeka, uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesca.

Njegova arhitektura slavi mesto kot oder človekovega življenja in javni prostor kot prostor skupnosti in demokracije. Plečnik je v Ljubljani dosledno oblikoval javni prostor – trge, drevorede in parke – kot živo tkivo, ustvarjeno, da gradi mesto za bivanje slehernika.

V Mariboru je zaživelo novo središče kulturnega dogajanja, ki so ga poimenovali Kulturna četrt Minoriti. Nastalo je s prenovo nekdanjega minoritskega samostana na Lentu pred leti, zdaj pa še Vojašniškega trga, Sodnega stolpa in objekta Tri babe.

Uradno odprtje bo 5. novembra. Nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico je začel nastajati pred več kot desetimi leti, ko je občina obnovila vrsto let prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila Lutkovno gledališče Maribor (LGM).

Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

Sledila je obnova sosednje Minoritske cerkve, ki zdaj služi kot glasbeno in razstavno prizorišče, nedavno pa se je občina lotila še obnove Vojašniškega trga z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu ter obnovo Sodnega stolpa in objekta Tri babe, v katerem je zdaj info točka, kmalu pa naj bi tam zaživel tudi Lutkovni muzej.

“Naša vizija je ekskluzivne prostore napolniti s kakovostno umetnostjo,” je na novinarski konferenci povedala organizatorka umetniških vsebin v Kulturni četrti Minoriti Ksenija Repina.

“Povezovati, prepletati in nadgrajevati”
Organizacijsko bo območje s skupno petimi prizorišči del javnega zavoda LGM, ki je že doslej poleg stavbe nekdanjega samostana upravljal Minoritsko cerkev, zunanji avditorij in Sodni stolp, ki je bil pred obnovo pod okriljem Narodnega doma Maribor.

Zdaj bo za program v celotnem kompleksu, razen lutkovnega gledališča, skrbela posebna ekipa, za kar bo občina po besedah podžupanje Alenke Iskra zagotovila tudi dodaten denar. “Povezovati, prepletati in nadgrajevati je naše glavno vodilo,” je povedala Repina.

Dosedanji dogodki, kot na primer Letni kino Minoriti in koncerti Festivala Lent, bodo še naprej tu, a se jim bo po njenih besedah pridružil nadgrajen program skozi vse leto, s še več koncerti, razstavami, vodenimi sprehodi, okroglimi mizami in drugimi dogodki. “Želimo, da je to ne samo prizorišče, ampak stičišče ljudi,” je povedala.

V objektu Tri babe, kjer bo lutkovni muzej, bo tudi gostinski lokal, za katerega še iščejo najemnika. “Vztrajamo, da mora biti v sozvočju s programom,” je pojasnila podžupanja Iskra.
Projekt prenove Vojašniškega trga s Sodnim stolpom in nekdanjo hladilnico, kjer so uredili Muzej najstarejše trte, vezan na Hišo Stare trte in Pokrajinski muzej Maribor, je stal 6,8 milijona evrov, od tega je bilo 4,8 milijona evropskih sredstev. Skupno vsa vlaganja na tem območju, vključno z novim lutkovnim gledališčem, presegajo 20 milijonov evrov.

Župan Saša Arsenovič je spomnil, da je bilo to območje vrsto let zanemarjeno, s propadajočimi in zaraščenimi stavbami in zaparkiranimi površinami, zdaj pa “postaja del kulturne mestne transverzale”.

Dodal je, da je občina pristopila k urejanju območja že v času nekdanjega župana Franca Kanglerja, ko je sem preselila lutkovno gledališče, v prihodnje pa bo novo podobo dobilo tudi nabrežje Drave na Lentu z novo brvjo, ki bo omogočila lažji prehod ljudi med obema bregovoma reke. Verjame, da bo ta del mesta z vsem tem dobil novo kakovost, kultura pa možnost nadaljnjega razvoja in privabljanja širših občinstev.

Kulturna četrt Minoriti bo uradno zaživela 5. novembra z vodenim sprehodom po prizoriščih, okroglo mizo na temo prenove, predstavo Drava pa še kar teče … in koncertom Fed Horses. Preddogodek bo že ta petek s koncertom Aka Neomi v Minoritski cerkvi.

Nove vsebine in povezovanja z novimi producenti
Vsa prizorišča so sicer že odprta in imajo svoje programe. “Prav zaradi tega smo se odločili, da pripravimo mesec Kulturne četrti Minoriti kot presek realnega dogajanja, ki se tukaj že dogaja,” je pojasnila Repina. “Že doslej se je tu mešalo več producentov in s temi sodelovanji nadaljujemo tudi v prihodnje, hkrati pa prinašamo nove vsebine in povezovanja z novimi producenti, tudi izven Maribora in Slovenije,” je dodala.

Povezovanje z lutkovnim gledališčem ocenjuje kot zelo ugodno, saj bodo lahko na primer pomagali promovirati lutkovne predstave za odrasle, obenem pa z lutkovnim gledališčem stopajo v stik z novimi občinstvi. “Lutkovno gledališče predstavlja prvi stik otrok z umetnostjo in s Kulturno četrtjo Minoriti lahko zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo znotraj gledališkega občinstva,” je povedala.