Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve območja kulturnega spomenika gradu Katzenstein po poplavah leta 2023 se zdaj nakazuje rešitev tudi za paviljona.

Radovljiška občina bo v tem in prihodnjem letu namenila 85.000 evrov za prenovo paviljona Brezjanka. Bolj problematična pa je obnova paviljona Jožamurka, saj ga ogroža plazenje brežine. Zato je treba pred samo sanacijo paviljona poskrbeti za trajno stabilizacijo brežine.

Kot je pojasnila Nataša Ülen iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je projektant predlagal stabilizacijo brežine v približno 200-metrskem pasu, kar pa je zelo drag poseg. Revident je predlagal nekoliko manj rigorozen ukrep, ki pa ne bi bil trajen. Mogoča je tudi prestavitev paviljona, vendar pa je problematična celotna brežina, zato je bilo priporočilo strokovnjakov stabilizacija brežine.

Ker bi že zgolj ureditev brežine terjala okoli milijon evrov, je bilo vprašanje, kdaj bi občina takšno investicijo zmogla. Zdaj pa se kaže, da bi lahko za sanacijo terena poskrbela država.

V Radovljici “prijetno presenečeni” nad pomočjo ministrstva za kulturo
Konec januarja je bil namreč sprejet Program projektov za urejanje okolice za povečanje odpornosti kulturnih spomenikov za obdobje 2024–2028, v katerem je tri milijone evrov predvidenih za celovito krajinsko arhitekturno ureditev območja kulturnega spomenika grad Katzenstein.

Radovljiškega župana Cirila Globočnika je omenjeni projekt ministrstva za kulturo prijetno presenetil. “Navdušen sem. To namreč niso majhna sredstva. Poleg tega je natančno opredeljeno, kako bo ta večletni projekt potekal,” je dejal župan. Prepričan je, da to pomeni, da tudi paviljon Jožamurka ne bo prepuščen propadu.

V letošnjem letu je predvidenih 275.000 evrov za pridobitev projektne dokumentacije za ureditev območja parka gradu Katzenstein. V prihodnjih dveh letih je nato za izvedbo del namenjenih po milijon evrov in v letu 2028 še 725.000 evrov.

Saniranje posledic poprave je dobra priložnost tudi za nadgradnjo
V okviru projekta bodo park gradu uredili na način, da bo zagotovljena večja odpornost kulturnega spomenika proti podnebnim spremembam in ekstremnim vremenskim dogodkom, hkrati pa se bodo odpravile nekatere posledice poplav avgusta 2023. Kot navajajo na ministrstvu za kulturo, bo za namen izvedbe projekta potrebno tvorno sodelovanje različnih deležnikov.

Kaj vse je treba postoriti na gradu?
Kot je napovedal župan, se bodo priprave vse potrebne dokumentacije lotili z roko v roki z ZVKDS-jem in Psihiatrično bolnišnico Begunje, ki domuje v gradu Katzenstein. Zavod je v okviru projekta zadolžen za pripravo sanacijskih elaboratov za odpravo škode na gradu, kjer je predvidena obnova ometov, tlakov, stavbnega pohištva in kamnitih portalov, in za območje parka, kjer je občina zadolžena za urejanje razritih peščenih sprehajalnih poti, brežine nad Brezjanko in Jožamurko, urejanje okolice paviljonov ter obnovo in zaščito obeh paviljonov, ki jih je deroča voda še dodatno poškodovala.

Hkrati bo na tem območju potekala sanacija vodotokov, ki je v pristojnosti Direkcije RS za vode in je ključna za zaščito območja pred prihodnjimi poplavami. Potrebna sta ureditev kanala Blatnice, protipoplavnega nasipa in nove struge izvira izza Brezjanke ter čiščenje povezovalnega kanala med Blatnico in Begunjščico.

Treba bo obnoviti tudi kamnito obzidje, ki je bilo v poplavah porušeno, ter očistiti in sanirati grajski kanal. Prav tako bo treba urediti parterni park in celotno območje hortikulturno urediti. Poteka pa že 333.000 evrov vredna prenova grobišča talcev, ki jo financira ministrstvo za obrambo. Grobišče je bilo leta 2023 poplavljeno, njegova obnova pa je bila predvidena že pred tem.

Obnova grobišča, ki je stekla lansko pomlad, naj bi bila končana do začetka maja, do 80. obletnice osvoboditve talcev iz begunjskih zaporov. Takrat naj bi slovesno odprli tudi prenovljen muzej talcev, v katerem Muzeji radovljiške občine pripravljajo novo stalno razstavo, postavili pa bodo tudi informacijske table pred muzejem.

Pripravlja se tudi obnova v poplavah uničenih prostorov psihiatrične bolnišnice. Takoj po poplavah je bila izvedena nujna sanacija, s katero so zagotovili nadaljevanje dejavnosti bolnišnice. Zdaj pa se čaka odprtje proračunske postavke, ki bo omogočila začetek izvedbe javnega naročila za izvedbo projekta celovite popoplavne sanacije. Na ministrstvu za zdravje predvidevajo, da bi se dela, ki so ocenjena na 5,5 milijona evrov, lahko začela v prvi polovici letošnjega leta.

Blejski grad je lani obiskalo nekaj več kot 440.000 ljudi, kar je sedem odstotkov več kot leto pred tem. Potekajo intenzivne priprave na prenovo stalne muzejske razstave, ki bo v pritličju odprta letos, v prvem nadstropju pa naslednje leto.

V Zavodu za kulturo Bled so se ponovno lotili tudi priprave projekta za izgradnjo dvigala na grad.

Med tujci največ Američanov in Korejcev
V lanskem letu je Blejski grad obiskalo 146.041 domačih in 294.036 tujih gostov; skupno število obiskovalcev (440.077) predstavlja za 6,8 odstotka večji obisk v primerjavi z letom 2023. Približno tretjina obiskovalcev je bila Slovencev, s po 11-odstotnim deležem so sledili obiskovalci iz ZDA in Južne Koreje, nato pa Madžarske, Italije, Nemčije, Hrvaške, Velike Britanije, Francije in Češke.

Obiska (še) ne bo treba regulirati in omejevati
Kot je pojasnila direktorica zavoda Lea Ferjan, so z lanskim obiskom gradu zadovoljni. Vesela je, da so se obiskovalci lepo razporedili in je bil obisk enakomeren tako preko dneva kot čez posamezne letne čase, zato ni potrebe po uvedbi sistema za predhodni nakup vstopnice za določen termin. O tem so resno razmišljali v letih 2018 in 2019, ko so na gradu našteli rekordnih 570.000 obiskovalcev, vendar je nato pandemija sliko povsem obrnila in na gradu so se spopadli z drastičnim padcem obiska. Močno je upadlo zlasti število gostov iz Azije.

V Zavodu za kulturo Bled se trudijo privabljati obiskovalce na grad s številnimi dogodki in z novostmi. Lani so v grajskem stolpu nad Riklijevo sobo odprli sobo eksperimentov, ki je bila po besedah direktorice zelo dobro sprejeta. Gre za interaktivno razstavo s petimi eksperimenti, katerih zgodbe so vezane na Blejski grad in okolico.

Stalna zbirka dočakala prenovo
Prav tako so lani opravili restavratorsko-konservatorska dela v grajski kapeli na oltarju in na lesenem koru, ki sta bila dotrajana in poškodovana. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pa so stekle intenzivne priprave na prenovo stalne muzejske zbirke. Letos načrtujejo odprtje nove razstave v pritličnem delu muzejske stavbe, v letu 2026 pa bo nova razstava na ogled tudi v prvem nadstropju.

Dvigalo bi demokratiziralo dostop
Ob ponovnem porastu obiska gradu po pandemiji in posledičnemu dvigu prihodkov so na Zavodu za kulturo Bled obudili zamisel o izgradnji dvigala na grad, s katerim bi omogočili dostop tudi invalidom. “S podjetjem, ki je že prej opravljalo preiskave, zdaj pripravljamo prevetritev dokumentov in idejnih načrtov, v pomladnem času pa že načrtujemo skupni sestanek na ministrstvu za kulturo,” je povedala Ferjan.

Pojasnila je, da se v projekt vključujejo tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ostale institucije, ki morajo podati soglasje za poseg. Ko bo idejni načrt pripravljen in potrjen, se bodo lahko lotili pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tedaj bo znana tudi okvirna vrednost projekta.

Medtem se nadaljujejo pogovori med ministrstvom za kulturo in blejsko občino o spremembah upravljavske pogodbe za Blejski grad. Kot je povedala Ferjan, pogajanja še tečejo, zato izjav ne dajejo. “Se mi pa zdi, da smo dosegli nek skupni jezik in da drug drugega razumemo. Tako upam, da bo na koncu sprejeta zadovoljiva rešitev za vse,” je dejala.

Tudi blejski župan Anton Mežan ne želi prejudicirati zaključka pogovorov. Je pa poudaril, da si želijo, da bi grad ostal v upravljanju Zavoda za kulturo Bled. “Grad je odlično upravljan, je v odlični kondiciji in ne bi bil tak, če ne bi Bled ves čas skrbel zanj in vlagal vanj,” je povedal župan. Dodal je, da si na Bledu želijo obdržati takšen delež dohodkov od gradu, da bi lahko grad še naprej ohranjali v dobri kondiciji in urejali tudi okolico, povezano z gradom.

inistrstvo za kulturo bo namenilo skoraj 17 milijonov evrov za energetsko sanacijo SNG-ja Maribor, Narodnega muzeja Slovenije in zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova je del zelenega prehoda, pričakujejo se prihranki na področju porabe energije.

Ministrstvo za kulturo bo za energetsko sanacijo SNG-ja Maribor zagotovilo 8,5 milijona evrov, za Narodni muzej Slovenije 4,9 milijona evrov, za energetsko sanacijo stavb Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območnih enot Ljubljana in Kranj pa skoraj tri milijone evrov. Ministrstvo bo tako skupaj zagotovilo skoraj 17 milijonov evrov, so sporočili z ministrstva. Ministrstvo za kulturo bo za sanacijo stavb zagotovilo sredstva s pomočjo evropskih sredstev v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter iz lastnih proračunskih sredstev.

Obnova omenjenih stavb je del ukrepa zeleni prehod, v okviru katerega bodo energetsko sanirali še tri stavbe v Arboretumu Volčji Potok. Aneks k pogodbi za energetsko sanacijo omenjenih objektov je ministrica Asta Vrečko pred dnevi podpisala v Narodnem muzeju z direktorjem SNG-ja Maribor Danilom Roškerjem, direktorico Narodnega muzeja Slovenije Matejo Zabel Kos in direktorjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernejem Hudolinom.

Po energetski prenovi je predviden vsaj 30-odstotni skupni prihranek energije v primerjavi z izhodiščnim stanjem. Pri izvedbi del se bodo zagotovili visoki zdravstveni in okoljski standardi. Prenova javnih stavb bo vključevala tudi izboljšanje njihove dostopnosti za invalide, so še sporočili z ministrstva in dodali, da se bo energetska sanacija začela in končala v letu 2025.