Connect with us

DEDIŠČINA

Nominaciji lipicancev in čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Nominaciji, povezani s tradicijami reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji, sta za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Ocenjevalno telo je v svojem poročilu, objavljenem 31. oktobra pozno zvečer, označilo obe nominaciji kot dobra primera. Dosje čebelarstva poudarja povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo, nominacija tradicij reje lipicancev pa tesno sodelovanje osmih držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji, je po navedbah ministrstva zapisano v poročilu.

Dokončni odločitvi o vpisu bodo sprejeli na 17. zasedanju Medvladnega odbora za varovanja nesnovne kulturne dediščine, ki ga bo med 28. novembrom in 3. decembrom v Rabatu gostil Maroko.

Reja lipicancev, deljena zgodovina osmih držav
Nominacija, povezana s tradicijo reje lipicancev, je skupno delo predstavnikov in strokovnjakov osmih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije in Slovaške. V omenjenih državah imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerima se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Foto: Kobilarna Lipica

Čebelarstvo: od panjskih končnic do apiterapije
Nominacija, povezana s čebelarstvom v Sloveniji, pa dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost nesnovnih veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo, so sporočili.

Pripravo obeh nominacij je v Sloveniji vodilo ministrstvo za kulturo. Iz Slovenije so pri pripravi nominacije, povezane s tradicijami reje lipicancev, sodelovali predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, pri pripravi nominacije, povezane s čebelarstvom v Sloveniji, pa strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za medonosne čebele. Ob tem za hrano in lajšanje zdravstvenih težav neposredno pridobivajo čebelje proizvode, posredno pa s čebelami omogočajo opraševanje rastlin, ki so vir hrane ljudem in živalim. S to dejavnostjo se ukvarja skoraj 11.000 čebelarjev različnih generacij. Foto: Slovenia.info

Upamo na peti in šesti vpis
Slovenija ima sicer na seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane že štiri enote nesnovne dediščine: Škofjeloški pasijon (2016), Obhode kurentov (2017), Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje (2018) kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

DEDIŠČINA

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Objavljeno

dne

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske bolnice Franja, ki je bila v ujmi leta 2023 močno poškodovana in ostaja zaprta za obiskovalce. Gre za nadaljevanje pobude, ki se je začela že lani, ko sta Zavod Cerkno in Mestni muzej Idrija z dobrodelnim koncertom za obnovo zbrala več kot 10.000 evrov.

Dogovor o nadaljevanju sodelovanja sta letos znova potrdila Gregor Novakovič, direktor cerkljanskega zavoda, in Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija. S simbolno gesto – prispevkom od vstopnic – želita združiti pomen naravne in kulturne dediščine ter spodbuditi širše sodelovanje v regiji.

»Zavedamo se, da znesek ni velik, vendar predstavlja pomembno simbolno podporo in krepi sodelovanje med lokalnimi ustanovami,« poudarja Novakovič. Po njegovih ocenah bo do konca leta v sklad za Franjo dodanih okoli 1.000 evrov iz prodaje vstopnic.

Arheološki park Divje babe je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V jami so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka. Foto: Visit Cerkno

Obnova Franje kot skupnostni projekt

Direktor muzeja Miha Kosmač izpostavlja pomen tovrstnih pobud:

»Zbiranje sredstev ni le finančna kampanja, temveč način povezovanja skupnosti in izražanja spoštovanja do ene najpomembnejših zgodb humanosti na Slovenskem.«

Na posebnem računu za obnovo bolnice Franja je bilo doslej zbranih že več kot 53.000 evrov donacij. Zbiranje prispevkov posameznikov, ustanov in organizacij še poteka.

Medtem se na terenu nadaljuje sanacija zalednega območja, ki je predpogoj za začetek konservatorskih in gradbenih del na samih objektih bolnišnice. Obnovitvena dela bodo financirana z državnim in donatorskim denarjem, njihov cilj pa je čimprejšnje ponovno odprtje Franje za javnost.

Od vsake prodane vstopnice v Arheološki park Divje babe bo Zavod za turizem Cerkno po en evro namenil za obnovo Partizanske bolnice Franja, ki je bila močno poškodovana v ujmi pred dvema letoma.

Simbolno povezovanje naravne in kulturne dediščine

Pobuda povezuje dve pomembni točki cerkljanske regije: Divje babe kot eno najstarejših paleolitskih najdišč v Evropi in Franjo kot spomenik etične pokončnosti in solidarnosti iz časa druge svetovne vojne. V času, ko turizem vedno pogosteje prevzema tudi družbeno odgovorno vlogo, je tovrsten projekt zgled, kako lahko kulturne ustanove aktivno prispevajo k varovanju skupnih vrednot.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Grad Cmurek dobil status kulturnega spomenika državnega pomena

Objavljeno

dne

Vlada Republike Slovenije je grad Cmurek razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je enemu najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji priznala njegov izjemen pomen in mu zagotovila najvišjo stopnjo varstva kulturne dediščine. Tak status pomeni sistematično zaščito arhitekturnih, zgodovinskih, krajinskih in arheoloških vrednot ter spodbuja trajnostno ohranjanje kulturne identitete prostora.

Po podatkih Ministrstva za kulturo so v odloku o razglasitvi natančno opredeljene varovane sestavine spomenika, njegovo vplivno območje ter varstveni režimi, ki določajo pogoje za posege, vzdrževanje in rabo območja. Poseben poudarek je namenjen tudi ohranjanju vedut, dostopnosti in trajnostni rabi dediščine.

Grad Cmurek, danes dom Muzeja norosti, s svojo dolgo zgodovino in arhitekturno vrednostjo velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem. V stavbni zasnovi se prepletajo elementi romanike, gotike in renesanse, prostorsko pa grad obsega renesančno dvorišče, historične vrtove, grajsko kaščo in značilno krajinsko okolico.

Razglasitev predstavlja pomembno poglavje v zgodovini tega grajskega kompleksa, ki je bil od leta 1954 do 2004 dom zavoda za duševno in živčno bolne. Po zaprtju zavoda je grad ostal v upravljanju Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec, vendar brez konkretnih vsebin ali urejene rabe. Leta 2014 je lokalna skupnost ustanovila Muzej norosti, s ciljem oživiti in ohraniti opuščeni grajski objekt ter hkrati ozaveščati o zgodovini institucionalizacije in duševnega zdravja.

Od leta 2016 so se občasno pojavljali poskusi, da bi lokalno iniciativo odstranili iz grajskih prostorov. Leta 2021 je SVZ Hrastovec Muzeju norosti preklical soglasje za uporabo prostorov in mu odredil, da se mora v 30 dneh izseliti. Po menjavi vodstva zavoda je uspelo doseči dogovor, ki je omogočil nadaljnje delovanje muzeja na gradu. Ob tej priložnosti so prostore temeljito očistili in uredili, država pa je po dolgem času namenila tudi prva finančna sredstva za nujna obnovitvena dela – 50.000 evrov iz razpisa Ministrstva za kulturo. Ta bodo namenjena sanaciji zamakajočih žlebov in obnovi lesenega mostovža, ki vodi do grajskega poslopja. A za celovito obnovo bi bilo potrebnih bistveno več sredstev.

Grad Cmurek, ki je bil dolga leta zaprt za javnost, danes predstavlja primer dobre prakse trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine – ne le skozi restavracijo objektov, temveč tudi z vsebinami, ki širijo zavest o socialni in okoljski pravičnosti ter človekovih pravicah.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Geopark Karavanke prejel Kugyjevo nagrado za živo kulturno dediščino

Objavljeno

dne

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je letošnjo Kugyjevo nagrado podelila Unescovemu globalnemu Geoparku Karavanke. Nagrado, ki jo običajno prejmejo posamezniki, je geopark prejel za ohranjanje žive kulturne dediščine na območju, ki povezuje pet občin v Sloveniji in devet v Avstriji.

Po besedah SKS nagrada priznava zasluge Geoparka Karavanke pri vzpostavljanju tesne povezanosti med človekom in naravo v prostoru, kjer se prepletajo visoke estetske, ekološke, kulturne in politične vrednote. Slavnostna podelitev bo 27. maja v vasi Tihoja na avstrijskem Koroškem.

Unescov globalni Geopark Karavanke je čezmejna destinacija bogata z geološko dediščino, ki obiskovalcem ponuja edinstvena naravna in kulturna doživetja. Glavni cilji geoparka so:

  • ohranjanje geoloških in naravnih virov,
  • zaščita kulturne dediščine,
  • ozaveščanje in izobraževanje javnosti,
  • gospodarski razvoj z nadradnim (sonaravnim) turizmom,
  • krepitev čezmejnega sodelovanja in celosten razvoj regije.

Kugyjevo nagrado SKS običajno podeljuje posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k kulturnemu, izobraževalnemu, političnemu, gospodarskemu, športnemu ali širšemu zbliževanju narodov na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji.

V spomin na zapuščino Juliusa Kugyja

Nagrada nosi ime po Juliusu Kugyju, večjezičnemu in multikulturnemu alpinistu ter avtorju gorniške literature, čigar družinski korenine segajo v spodnjo Ziljsko dolino, Gorico in Trst ter Julijske Alpe v današnji Sloveniji. Zamisel nagrade temelji na ideji zbliževanja alpsko-jadranske regije v trikotniku Koroška–Slovenija–Furlanija.

Lani je Kugyjevo nagrado prejel kulturni ustvarjalec, zborovodja in dolgoletni lokalni politik Franz Starz.

Nadaljuj z branjem
TURIZEM1 dan nazaj

Tudi Kope se oblikujejo v celoletno turistično destinacijo

V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski...

ZAKONODAJA2 dneva nazaj

Odločba gradbene inšpekcije na Hrvaškem pretresa kamping industrijo

So mobilne hišice res gradbeni objekti?Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v...

Dizajn5 dni nazaj

Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala

Domači oblikovalci prejeli srebrno Evropsko oblikovalsko nagrado S podelitvijo Evropskih oblikovalskih nagrad v Grand hotelu Union so organizatorji včeraj sklenili...

GRADNJA7 dni nazaj

Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših...

DOGODKI1 teden nazaj

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske...

GRADNJA1 teden nazaj

JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot...

Uncategorized1 teden nazaj

Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost

V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Trije novi razpisi za zeleni prehod – tudi za samostojne hranilnike

V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.