Mestna občina Maribor načrtuje celovito obnovo mestnega parka, vse od Maistrove ulice do ribnika. Prvi del promenade do stopnic je tako že zaključen, urejene so nove tlakovane površine, urbana oprema in javna razsvetljava, poskrbeli pa so tudi za hortikulturno ureditev.

V zeleni del parka v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne bodo posegali, pri načrtovanju zasaditev pa bodo projektanti upoštevali prvotno zamisel soavtorja Nika Stareta o zasaditvi rdečih vrtnic v zgornjem delu promenade.

V parku bodo uredili tudi druge površine

Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor je sicer pred časom poudaril, da je prenova promenade le del širšega projekta obnove mesta: “Celotna slika je povezava javnega prostora ob Dravi prek srednjeveškega dela mesta v park, iz parka pa v zaledje. Ko končamo z ureditvijo poti do Treh ribnikov, je v pripravi vizija povezave od Treh ribnikov na Piramido. Piramido želimo urediti kot mestni park.”

Mestni park danes obsega okoli 54 hektarjev površin. Prve zasaditve segajo v daljno leto 1871, vse od takrat je park priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. Konec 19. stoletja so v park vključili tudi območje Treh ribnikov in leta 1890 zgradili glasbeni paviljon. Park krasijo skulpture in fontane, v njem je tudi otroško igrišče.

Skozi park sprehajalce vodi široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte zanjo je v 50. letih prejšnjega stoletja izdelal arhitekt Ljubo Humek. V 80. letih prejšnjega stoletja so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po zamislih Boruta Pečenka, Toma Pirkmajerja, Nika Stareta in Jožeta Požauka.

Občina Škofja Loka se bo lotila obširne prenove osrednjega javnega trga v mestu, enega najbolj prepoznavnih mestnih trgov v državi. Prenova, ki so jo občanom predstavili ta teden, bo stala okoli štiri milijone evrov; dela bi radi začeli naslednje leto.

Na škofjeloški občini so se v zadnjih letih že lotili sistematične prenove starega mestnega jedra. Začeli so z obnovo Cankarjevega trga in Blaževe ulice ter nadaljevali s prenovo Trga pod gradom, zdaj sta na vrsti Mestni trg in Klobovsova ulica, čaka pa še prenova Spodnjega trga.

Na Mestnem trgu bodo posodobili celotno infrastrukturno omrežje, torej vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, elektroinštalacijo in telekomunikacijske vode ter javno razsvetljavo in napeljali plinovod. Hkrati bodo poskrbeli za ureditev površin skupaj z novo arboristično zasnovo in urbano opremo.

Prioriteta je zaščita zgodovinskega duha kraja
Arhitekturni natečaj za prenovo trga je bil izveden že leta 2013. Nato so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravili spomeniškovarstvena izhodišča oziroma smernice, s katerimi, kot je poudarila Marija Ana Kranjc iz ljubljanske enote ZVKDS, ščitijo duh kraja. Izhajajo iz arhivskih gradiv in skušajo doseči ravnovesje med novim pristopom urejanja in obstoječo zgodovinsko strukturo.

Projekt so pripravili v arhitekturnem biroju Ravnikar-Potokar. Kot je pojasnil arhitekt Robert Potokar, bo največ novosti v infrastrukturi pod zemljo, obiskovalci pa bodo opazili zlasti spremenjen tlak. Namesto asfalta bo pohodna površina sestavljena iz granitnih kock, kamna in mačjih glav. Potokar pa upa, da bo s prenovo Mestni trg, ki predstavlja skupni družbeni prostor, namenjen tako meščanom kot obiskovalcem, še bolje zaživel.

Škofjeloški župan Tine Radinja je zadovoljen, da so v začrtanem projektu ohranjeni ključni elementi, ki so del identitete Mestnega trga, hkrati pa, da so morda še bolj poudarjeni tudi nekateri historični elementi tega srednjeveškega mesta.

Po prvi javni predstavitvi projekta celovite prenove trga se bodo v prihodnjih mesecih nadaljevale predstavitve v ožjih krogih. Potrebni bodo namreč še pogovori o infrastrukturi, dostopu v mestno jedro, gostinskih vrtovih in urbani opremi.

Dela bodo dolgotrajna
Župan upa, da bodo dela lahko začeli v začetku prihodnjega leta, dela pa naj bi nato zaradi zamenjave vseh vodov in ostale infrastrukture trajala vsaj leto in pol. Kot je poudaril Radinja, jih čaka še kar nekaj priprav, da bo prenova, ki je ocenjena na 3,5 do štiri milijone evrov, tekla čim bolj gladko in bo življenje ljudi v tem času čim manj omejeno.

Vlada je dvorec in park Dornava ponovno razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, saj se je v pripravi konservatorskega načrta za obnovo izkazalo, da nekateri ključni deli niso ustrezno vključeni v razglašeno območje spomenika.

Znameniti dvorec Attemsov, ki slovi po svojem sijajnem baročnem vrtu, je sicer status dobil že leta 1999, vendar pa so po spremembah leta 2002, ko je bilo območje določeno na katastrskem načrtu, status z uvrstitvijo še nekaj delov dvorca zdaj znova potrdili.
Med deli, ki niso bili ustrezno vključeni v spomeniško območje, je bilo znamenje Brezmadežne z okolico na južni strani lipovega drevoreda, znamenje Sv. Janeza Nepomuka na travniku okljuka reke Pesnice, znamenje Sv. Frančiška Ksaverja na prečni parkovni osi zahodno od vrta pri oranžeriji in del parkovnega gozda na vzhodu.

Po preiskavah predvidena celostna posodobitev razglasitve
Da bi torej zagotovili celostno upravljanje spomenika in vseh njegovih ključnih delov, so s spremembo in dopolnitvijo odloka spremenili obseg spomenika, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pa uskladili tudi obveznosti glede pridobivanja kulturno-varstvenih pogojev in soglasij za posege v vplivnem območju. V sklopu prenove in priprav nanjo bodo izvedli tudi dodatne raziskave spomenika, zatem pa zavod načrtuje celostno posodobitev razglasitve.

Omenjen projekt predvideva obnovo nekdanjega objekta za shranjevanje oranževcev in dveh manjših baročnih paviljonov z vhodom v parku dvorca Dornava. Država načrtuje tudi celovito obnovo dvorca in parka, kompleks pa naj bi bil namenjen turizmu ter kulturno-umetniški dejavnosti.

Zavod za varstvo kulturne dediščine je s predlogom spremembe odloka o razglasitvi seznanil vse lastnike, ki jih sprememba zadeva, besedilo odloka pa so poslali tudi občini Dornava. Lastniki in občina na predlog spremembe odloka niso imeli pripomb, sporočajo z ministrstva za kulturo.

Vlada je sicer že lansko jesen projekt obnove in rekonstrukcije oranžerije v parku dvorca Dornava uvrstila veljavni načrt razvojnih programov v letošnjem in naslednjem letu. Naložba je vredna 830.000 evrov, obnovo pa bo letos izvedlo na razpisu izbrano ljubljansko podjetje Gradnje Moste.

Pri pripravi programskih vsebin je sodelovala tudi občina. Celovito obnovo dvorca in parka pa načrtujejo opraviti z državnim denarjem ter sredstvi in evropska načrta za okrevanje in odpornost.

Dvorec Dornava je trenutno zaprt za javnost, dornavski župan Janko Merc pa je bil vesel odločitve države, da se vendarle loti dolgo pričakovane obnove. Kot je dejal novembra lani, je prepričan, da bo obnova prispevala k večji prepoznavnosti kraja in z “z lepim parkom ter možnostjo sprehoda po gosposkem gaju” dodatnim možnostim za razvoj trajnostnega turizma.

Občina trenutno z objektom ne upravlja, je pa pred leti, ko so v njem potekale različne prireditve, od koncertov, porok, recitalov in proslav. Po županovih besedah želijo v prihodnje te dejavnosti znova obuditi.