Slovenija
Na Bledu znova ‘oživeli’ investicijski načrti
Ob tem ko so na Blejskem gradu zaradi pandemije zaznali strmi padec obiska in posledični finančni izpad, so zastali tudi načrti več tamkajšnjih investicij. Število obiskovalcev zdaj počasi znova raste in tudi investicijski načrti znova dobivajo zagon. To velja tudi za muzeja sodobne umetnosti in arheologije.
V rekordnem letu 2019 je Blejski grad obiskalo 570.000 ljudi. Takrat se je že začelo razmišljati o tem, kako preprečiti preveliko gnečo na gradu ob določenih dnevih in urah. A je obisk v letu 2020 strmoglavil zaradi pandemije, lani pa so našteli 300.000 obiskovalcev. “Številke postopoma rastejo, ne pričakujemo pa, da bi že letos dosegli rekord iz leta 2019,” je povedala direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan.
V pričakovanju povečanja obiska iz Azije
Struktura obiskovalcev gradu je bila v letošnjih prvih treh mesecih zelo podobna kot leto poprej. Spomladi vendarle pričakujejo tudi rast števila gostov iz Azije, ki se po pandemiji vračajo zelo počasi. Med obiskovalci je sicer znova že veliko Američanov in gostov iz bližnjih evropskih držav. Letošnje napovedi za obisk gradu, od katerega zavod črpa večino svojih prihodkov, so po besedah direktorice zavoda zelo dobre.
Pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli
Že v začetku leta so na Blejskem gradu poskrbeli za nekaj novosti, povezanih z letošnjo 200. obletnico rojstva naravnega zdravilca in začetnika blejskega zdraviliškega turizma Arnolda Riklija. Riklijevo sobo so obogatili s stereografijo in fotografiranjem z Riklijem, v prodajo pa so dali Riklijeve rezine in čokoladne medaljone.
Dvigalo: zahtevna in obsežna naložba
Blejski grad je bil sicer v prejšnjem desetletju deležen celovite obnove, že več let pa načrtujejo tudi zahtevno in obsežno naložbo v gradnjo dvigala. “Dvigalo je res velik izziv, in mislim, da ga bomo reševali skupaj z lokacijo muzejev sodobne umetnosti in arheologije,” je povedala Lea Ferjan. Ob tem je napovedala, da bodo dosedanje rešitve prevetrili in jih še enkrat pregledali ter da bodo vstopno območje gradu skušali urediti celovito.
Objekt s podpisom Pritzkerjevega nagrajenca
Na območju nekdanje grajske pristave intenzivno teče gradnja muzeja sodobne umetnosti, ki ga od lani gradi podjetje Artarhiv in bo vrata odprl predvidoma v prihodnjem letu. Na ogled bodo dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah, med drugim dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča ter nemškega kiparja in slikarja Anselma Kieferja. Objekt je zasnoval angleški arhitekt David Chipperfield, letošnji prejemnik prestižne Pritzkerjeve nagrade.
V muzej arheologije vpletenih več ustanov
Blejski zavod za kulturo načrtuje tudi gradnjo muzeja arheologije, ki ga bo z muzejem sodobne umetnosti povezoval skupen trg. V muzeju bodo našle prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja, med njimi tudi 1200 let star deblak, ki so ga lani dvignili iz Blejskega jezera. Muzej arheologije bodo zasnovali v sodelovanju z več ustanovami, saj gre pri muzeju tudi za nacionalni interes. Tako se glede muzeja pravkar začenjajo pogovori z ministrstvom za kulturo, Narodnim muzejem Slovenije, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Gorenjskim muzejem.
Mrakova domačija obujena kot etnološki muzej
Na blejskem občinskem zavodu za kulturo načrtujejo še en večji projekt. Gre za prenovo že tri desetletja zapuščene Mrakove domačije, ki jo nameravajo preobraziti v etnološki muzej. Projekt sicer ni bil uspešen na razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje, na Bledu pa si bodo za načrtovane projekte še naprej prizadevali za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Pri tem imajo prednost manjši projekti, ki so hitreje izvedljivi, in objekti, ki jih ima zavod v upravljanju, pa še niso v funkciji, je še pojasnila Lea Ferjan.
Za leto 2023 v načrtu od 150 do 170 dogodkov
Na Zavodu za kulturo Bled, ki upravlja tudi festivalno dvorano, letos načrtujejo od 150 do 170 dogodkov. S prvimi pomladnimi dogodki na gradu bodo začeli v prihodnjem tednu. V torek, 4. aprila, se bodo tam prihodnji hortikulturni tehniki pomerili v ustvarjanju cvetličnih nasadov z velikonočnim pridihom. Na velikonočno nedeljo, 9. aprila, pa bodo otroci na gradu že tradicionalno iskali velikonočne pirhe
Energetska učinkovitost
Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn
Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …
Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.
Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.
Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.
Največja energetska skupnost v Sloveniji
Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.
Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.
Arhitektura
Priznano blagovno znamko Rex Kralj prevzema italijansko podjetje Gervasoni
Po dobrih desetih letih je znamka legendarnih stolov Rex Kralj iz rok slovenskega podjetja prešla v upravljanje italijanskega podjetja Gervasoni. “Naš cilj je bil, da se znamka ohrani, zato smo se odločili za predajo podjetju, ki ima dobro mrežo.”
Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.
Z Nikom Kraljem in sorodniki so se pred dobrimi 11 leti dogovorili za nakup znamke, ki je sinonim za stole, s katerimi smo, tako ali drugače, odraščale in živele številne generacije. Od stolov do ležišč v vrtcih ter stolov v menzah in zdravstvenih domovih. Od legendarnega oblikovalca so kupili materialne avtorske pravice za izdelavo stolov, za katere pa skorajda ni bilo več nobenih skic ali načrtov, ker so pred desetletji vsi končali v rezalnem stroju. Vse skice so naredili na podlagi izdelkov in fotografij, pri tem pa so nadgradili modele, tudi s sodelovanjem s tujimi oblikovalci. Pred 50 leti se ni nihče ukvarjal z zaščito patentov, opozarja sogovornik. “Iskali smo oblikovalce, da bi lahko uredili vsa pravna razmerja, a dejansko jih za številne izdelke nismo mogli najti. Kralj je bil eden prvih, ki je opozarjal, kako pomembno je, da ko nekdo nekaj nariše, da se pravno-formalno uredi, da je to njegova lastnina in ne lastnina vseh. Če vi doma obrnete Rexov stol, piše na njem Stol Kamnik in nič drugega.”
Znamka je začela renesanso …
Zadnja leta so, kot so odkrivali sproti na trgu, razširjali nabor izdelkov, udeležili so se nekaterih velikih sejmov po svetu. “Počasi je znamka postajala prepoznavna. Smo pa hitro trčili ob dejstvo, da pri velikih projektih, recimo hotelih ali pisarnah, želijo arhitekti celo kombinacijo pohištva, torej stole in mize, saj se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi kupili naše stole in potem poiskali primerno mizo zanje,” plastično ponazori težave.
Ob tem opozori, da je kljub vsemu zadovoljen, da jim je uspelo znamko obuditi. Na različnih spletnih prodajnih mestih je vrsta oglasov, ko ljudje na podstrešju najdejo stole Rex 120 in druge modele, jih obnovijo in prodajajo za visoko ceno. “Znamka Rex Kralj je marsikje odprla vrata emocionalno, kar pa je bila težava, in to še vedno ostaja, pa je, da je Slovenija majhna in da kljub bogati in dolgi zgodovini obdelave lesa dejansko znamk nimamo. Marles, Slovenijales in drugi so delali izjemno velike količine stolov, a so jih delali za ameriški trg, kjer jih je nekdo prodajal pod svojo znamko.”
Tik pred pandemijo covida-19 se je zdelo, da podjetje ubira pravilen pristop, projekti so se kopičili, stkali so nove poslovne stike na več sejmih in se začeli ozirati tudi proti azijskemu trgu. Vse je kazalo na preboj, za seboj pa je potegnilo tudi velik finančni zalogaj. Koronska kriza pa jim je, podobno kot v drugih panogah, zvezala roke. “Ni nas sesula v smislu poslovanja, k sreči smo ravno takrat delali projekt na Dunaju, vendar pa je vse ostalo zamrlo za več let, dejansko to še vedno čutimo.” Drugi vidik, ki je odločilno pripomogel k spremembi, pa sta vojna v Ukrajini in letos še na Bližnjem vzhodu.
Po dolgem razmisleku in pogajanjih so se odločili, da upravljanje znamke predajo italijanski znamki Gervasoni. To je družinsko podjetje z dolgo tradicijo, obstaja že več kot 140 let. Podjetje z okoli 90 zaposlenimi ima sedež v Vidmu, kar je bil logistično gledano eden pomembnih dejavnikov za izbor podjetja. “Dejstvo je, da smo uredili poslovanje, vendar pa nam je bilo jasno, da si s krčenjem investicij zapiramo vrata za naprej. Rast je povezana z denarjem. Veliko so nam pomenile besede, da je ta zgodba diamant, ki ga je vredno brusiti. Na svetu namreč ni veliko izdelkov, ki so stari več kot 50 let, in jih kupci še vedno želijo imeti, ker so izjemno kakovostni.”
Kaj se bo spremenilo?
Največja sprememba bo, da v Ljubljani ne bo več studia, medtem ko naj bi, kot pravi Vrhovec, večina proizvodnje še vedno ostala v Sloveniji. “Največja razlika bo, da bodo kupci, ko bodo prek spleta kupili izdelke, le-te dobili iz skladišča v Italiji in ne tukajšnjega skladišča. V primeru večjih projektov, kot so hoteli in pisarne, pa bo še vedno možnost, da bodo šli tja neposredno od proizvajalca v Sloveniji.”
To je korak naprej, ne nazaj
Kot poudarja sogovornik, se zaveda velike navezanosti na legendarne Kraljeve stole. “Želeli bi, da bi na spremembo gledali kot na nekaj pozitivnega, da to ni korak nazaj, temveč naprej. V Sloveniji bomo zaenkrat ostali prisotni na spletni strani, s partnerji pa bomo skušali tudi poiskati možnosti, da bi bili lahko naši izdelki še vedno tudi v trgovinah v Sloveniji.”
Na vprašanje, ali je bil pri iskanju novega lastnika v igri tudi kakšen potencialni slovenski partner, Vrhovec odgovarja nikalno. “Dejansko v tem segmentu ni slovenske blagovne znamke. Samo denar ne bi pomagal, kar je znamka nujno potrebovala za ohranitev oz. napredek, je boljša poslovna oz. prodajna mreža.” Kot poudarja, je boj na trgu zelo oster, vsak proizvajalec se bori za svoje mesto pod soncem. Kar nekaj njihovih poslovnih konkurentov je propadlo, potem ko so bili kar nekaj let izjemno uspešni. Razmere se spreminjajo zelo hitro, zato so kljub vsemu zadovoljni, da Rex Kralj začenja novo poglavje.
Slovenija
Barve JUPOL humanitarno razdelili že 500 družinam, ki so jih prizadele poplave
V družbi JUB so v okviru humanitarnega projekta »Barve spremenijo dom: obnavljajmo skupaj« za potrebe sanacije notranjih zidnih površin v dobrem mesecu uspeli barve JUPOL razdeliti že več kot 500 gospodinjstvom, katerih domove so avgusta prizadele uničujoče poplave. V svoji doslej največji vseslovenski humanitarni akciji bo družba JUB tako prizadetim v poplavah podarila skupaj več kot 55.000 litrov barv JUPOL, ki zadoščajo za prenovo kar 320.000 kvadratnih metrov notranjih zidnih površin. Projekt poteka v odličnem sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Sekcijo slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki se bo vanj vključila v drugi fazi s prenovo enega od poplav prizadetih javnih objektov.
Letošnjo jesen je družba JUB sprejela odločitev, da bo za obnovo slovenskih domov prizadetim v avgustovskih poplavah solidarno podarila kar 165 palet notranjih zidnih barv JUPOL. V poldrugem mesecu je tako uspela več kot 500 gospodinjstvom, ki so zaradi vdora vode ali plazov zemljine v svojih bivalnih objektih utrpeli veliko materialno škodo, razdeliti že 40.000 litrov barv JUPOL Gold, JUPOL Classic, JUPOL Citro in JUPOL Block. Največ družin, ki so doslej koristile tovrstno pomoč, prihaja iz območij Mengša, Mozirja, Polzele, Prevalj, Škofje Loke, Nazarij, Ljubnega ob Savinji in Ljubljane, zlasti iz Sneberij in drugih bližnjih območij ob Savi. Med barvami je bil najbolj iskan JUPOL Citro, saj predstavlja odlično rešitev za zaščito zidov pred vlago in razvojem alg in plesni.
Svoje tople in iskrene zahvale družbi JUB in predstavnikom ZPMS z upanjem, da se podobni dogodki s tako intenzivnimi ujmami ne bi več ponovili, so prejemniki delili neposredno ob prevzemu barv in tudi preko e-pošte. Skladiščni prostor v BTC-ju je hkrati služil tudi kot stičišče za izmenjavo izkušenj, kako učinkovito reševati izzive po poplavah, saj so jih nekateri prevzemniki nesebično delili z drugimi in jim z nasveti skušali pomagati pri uspešni sanaciji njihovih domov. Svojo hvaležnost so nekateri izrazili tudi s pošiljanjem zahvalnih kartic ali pa video zahval, ki so jih organizatorjem humanitarne akcije posredovali preko družbenih omrežij. Podatki o končnem številu prejemnikov bodo predvidoma znani v mesecu decembru.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Energetska učinkovitost2 dneva nazaj
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% e izkoristek