Connect with us

RAZSTAVA

Karpo Godina: Ko je šla svoboda čez rob

Objavljeno

dne

V Galeriji Fotografija je na ogled razstava (na ogled bo do 19.oktobra), ki predstavlja nekoliko drugačno stran ustvarjanja cineasta Karpa Godine. V središče postavlja oglase, ki jih je posnel v času, ko so v tem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila z novim jezikom.

Z razstavo Ko je šla svoboda čez rob predstavljamo oglase, ki jih je Karpo Godina posnel v času, ko so v našem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila s povsem novim, svežim, drznim, izrazitim, inovativnim, duhovitim, hollywoodskim in hkrati tudi domačijsko slikovitim jezikom, ki je presegal zgolj propagandno govorico in nas nagovarjal bolj z dušo kot denarnico. V oglaševalskih spotih, pri katerih je sodeloval Karpo Godina, prebiva njegov eksperimentalen duh, poznan iz njegovih številnih kratkih filmov in načina snemanja statičnih kadrov, ki zgovorno spregovorijo, ko jih požene v gibanje.

Gre za čas poznih šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, ko se je življenje postopoma začelo obarvati, ko so se rahljali robovi dopustnega, ko se je gospodarstvo zavedalo nujnosti aktivnega nagovarjanja javnosti in ko so se v oglaševalske time vključevali tudi vrhunski ustvarjalci – včasih tudi zato, ker so jim bile poti drugam zaprte. Karpo Godina je npr. na svoj celovečerni režijski prvenec čakal celo desetletje.

Karpo Godina, Zastava 101 Studio Marketing Delo 1974. Vir: Slovenska kinoteka

V novoustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando sta med drugimi Karpo Godina in Jaka Judnič razvila prepoznavno poglavje slovenske in jugoslovanske filmske oglaševalske produkcije, kjer oglasna sporočila niso primarno promovirala zgolj potrošništva, temveč poudarjala pravico do izbire, veselje do življenja in radost svobode. Prepričevanje in nagovarjanje je slonelo predvsem na spoznavanju in razumevanju naslovnika.

V torek, 15. 10., ob 17.30 bo pogovor o času razcveta snemanja reklam pri nas in njegovem vplivu z Juretom Apihom, Jernejem Repovšom in Karpom Godino. Pogovor bo vodil Leon Magdalenc.

Kuratorki razstave: Barbara Čeferin in Kristina Ravnikar

Z razstavo Ko je šla svoboda čez rob predstavljamo oglase, ki jih je Karpo Godina posnel v času, ko so v našem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila s povsem novim, svežim, drznim, izrazitim, inovativnim, duhovitim, hollywoodskim in hkrati tudi domačijsko slikovitim jezikom, ki je presegal zgolj propagandno govorico in nas nagovarjal bolj z dušo kot denarnico. V oglaševalskih spotih, pri katerih je sodeloval Karpo Godina, prebiva njegov eksperimentalen duh, poznan iz njegovih številnih kratkih filmov in načina snemanja statičnih kadrov, ki zgovorno spregovorijo, ko jih požene v gibanje.

Gre za čas poznih šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, ko se je življenje postopoma začelo obarvati, ko so se rahljali robovi dopustnega, ko se je gospodarstvo zavedalo nujnosti aktivnega nagovarjanja javnosti in ko so se v oglaševalske time vključevali tudi vrhunski ustvarjalci – včasih tudi zato, ker so jim bile poti drugam zaprte. Karpo Godina je npr. na svoj celovečerni režijski prvenec čakal celo desetletje.

Slovenija moja dežela, 1986, Studio Marketing Delo. Vir: Slovenska kinoteka

V novoustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando sta med drugimi Karpo Godina in Jaka Judnič razvila prepoznavno poglavje slovenske in jugoslovanske filmske oglaševalske produkcije, kjer oglasna sporočila niso primarno promovirala zgolj potrošništva, temveč poudarjala pravico do izbire, veselje do življenja in radost svobode. Prepričevanje in nagovarjanje je slonelo predvsem na spoznavanju in razumevanju naslovnika.

Za Karpa Godino je bilo snemanje oglaševalskih sporočil le krajše poglavje na njegovi zvezdniški poti. Vendar je pustil sled. Ne le z legendarno Zastavo 101 brez voznika in z violončelistom na plaži ali s prvim pravim 35-mm barvnim filmskim spotom za Toper Sportswear, ampak tudi z vplivom na druge filmske avtorje in celotno marketinško sceno, ki se je tako vse bolj vidno profesionalizirala.

»Ni bilo treba dolgo čakati, da je komajda razumljena in obvladljiva svoboda ušla čez rob. Tudi za filmofila Broza. Črni val so poimenovali bojda nehvaležne in destruktivne ustvarjalce, ki so zlorabili socialistično svobodo in se vpisali na črno listo. Zgodilo se ni nikomur nič, le nobenega dela pri filmu niso več dobili. Tudi Karpo ne …

V ajdovski vojašnici Srečka Kosovela sta na služenju vojaškega roka družno korakala Karpo Ačimović Godina in Jaka Judnič, grafični oblikovalec, slikar, risar in animator, ki ga je mati prijavila za zaposlitev v novo ustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando in kjer je kmalu postal prvi odgovoren za produkcijo oglaševalskih spotov. Televizijska reklama je bila z Mustrovimi risankami in pretežno fušarskimi črno-belimi spoti na polamaterskem 16-milimetrskem formatu alfa in omega slovenske reklamne produkcije. V Sloveniji se za beograjsko črno listo nismo zmenili in Jaka je povabil vojnega tovariša Karpa na pomoč. Bila je zima in Karpo je skorajda sam le z nekaj smučarji, manekeni in Ladom Leskovarjem na Rogli posnel prvi pravi 35-mm barvni filmski spot Toper Sportswear. Veliko zgodbe ni bilo, slika pa je bila veličastna. Dnevnikov novinar je Delove ‘hollywoodarje’, tako so jih opravljali, obtožil, da v spotu prikazujejo lepo, veselo in privlačno ameriško mladino in tako v bistvu promovirajo njihovo kulturo. Če so lepi, veseli in privlačni mladi ljudje podoba ameriške kulture, kakšni so po Dnevniku mladi v socializmu, mu je zajedljivo odgovoril Mitja Gorjup, takratni Delov urednik. Na prvem jugoslovanskem festivalu reklamnega filma v Portorožu mu je predsednik žirije, oskarjevec Dušan Vukotić, podelil prvo nagrado …« je zapisal Jure Apih v obrazstavnem besedilu.

Karpo Godina, Zastava 101, Studio Marketing Delo 1974. Vir: Slovenska kinoteka

Razstavo v Galeriji Fotografija, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko Kinoteko, spremlja prva slovenska izvirna monografija, posvečena avtorjevemu opusu. Zbornik poleg kataloga Godinovih fotografij in fotografij iz njegovih filmov, pospremljenih z razmislekom obeh kustosov razstave v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana in Kristine Ravnikar, prinaša tudi besedila številnih avtorjev (Jurija Medena, Marcela Štefančiča, jr., Vladimirja Šojata, Majde Širca, Jureta Apiha in Ženje Leiler Kos), ki z različnih gledišč orišejo Karpa kot osebo in kot večplastnega filmskega ustvarjalca. Godino spoznamo tudi skozi obširen intervju in spominske zapise njegovih prijateljev – Želimirja Žilnika, Radeta Šerbedžije in Rajka Grlića.

Razstava, ki je del skupnega projekta predstavitve opusa Karpa Godine s Slovensko kinoteko, je bila pripravljena v sodelovanju s Studiom marketing.

RAZSTAVA

V Bežigrajski galeriji 2 razstava Dragice Čadež

Objavljeno

dne

Dragica Čadež, ena bolj inovativnih slovenskih kipark in dobitnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, predstavlja cikel objektov na razstavi z naslovom Zasloni. Avtorica je z izbiro tehnik in izvirnim pristopom zasnovala iz več sklopov sestavljene keramično – lesne kompozicije, ki povezane z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

Na razstavi v Bežigrajski galeriji 2 se obiskovalec znajde pred mnogimi zasloni, ki spominjajo tudi na zaslone elektronskih naprav. Glede na velikost in obliko najbolj spominjajo na televizijske ekrane iz druge polovice prejšnjega stoletja. Nanje spominjata tudi njihova svetlost in svetilnost, ki jo oddajajo, ugotavlja kustos razstave Miloš Bašin.

Avtorica je objekte začela ustvarjati leta 2022. Pri vseh je uporabila enake ali zelo podobne v črno prebarvane lesene zaboje, ki se sicer uporabljajo za shranjevanje in prevoz sadja. Vanje so vstavljene keramične plošče, poslikane z geometričnimi oblikami. “V njenih umetninah smo hkrati v polju asociacij in hkrati v poljih umetnin, ki nas selijo z njihovim videzom naprej. Tja, kamor seže naš pogled. V na videz znano vesolje. Prav na to spominjajo umetnine Dragice Čadež. V svet, kjer vse živi v lebdenju,” je še zapisal Bašin.

Dragica Čadež je vsestranska vizualna umetnica, ki je največje umetniške premike in uspehe dosegla na področju kiparstva ter pozneje tudi keramike. Foto: Aleš Rosa

Leta 1940 v Ljubljani rojena Dragica Čadež je leta 1963 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri Borisu Kalinu, pri katerem je zaključila še specializacijo. V zgodnjem obdobju je predvsem raziskovala les, ki je postal njeno osrednje izrazno sredstvo. Pozneje je uporabila tudi beton in glino, v zadnjih letih pa se posveča predvsem raziskovanju keramike ter v kombinaciji z lesom in glino ustvarja večje prostorske postavitve.

Poučevala je na Pedagoški fakulteti in na oddelku za keramiko na Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustanovila je sekcijo za keramiko pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in spodbudila začetek mednarodnega trienala keramike UNICUM.

Predstavila se je na številnih samostojnih ter sodelovala na različnih skupinskih razstavah, umetniških delavnicah ter kiparskih simpozijih doma in na tujem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, nazadnje Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kot je med drugim pisalo v utemeljitvi, je že od začetka 60. let minulega stoletja prisotna na umetnostnem prizorišču. V kiparskem opusu se je navezovala na tradicije modernizma, predvsem pa je njen pogled segel tudi zunaj meja evropskega ozemlja. Njena dela so se namreč navezovala tudi na tradiciji afriškega in latinskoameriškega prostora, svoj navdih pa je črpala tudi iz ljudske umetnosti.

Razstava v Bežigrajski galeriji 2 bo na ogled do 28. februarja.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Problemska razstava Vizije SO 19

Objavljeno

dne

Avtor

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.

Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.

Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.

Znamenita stolpnica TR2. Foto: MAO/Janez Kališnik

Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.

Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.

Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Judith Lava: Svetloba kot motiv

Objavljeno

dne

Avtor

V opusu priznane avstrijske umetnice Judith Lava je močno prisoten kontrast med svetlim in temnim. Ta dvojnost v prenesenem pomenu govori o dualizmu v človeškem obstoju v sodobni razplasteni družbi. Lavino razstavo lahko v teh dneh ujamete v Galeriji ZDSLU v Ljubljani.

V Galeriji ZDSLU je na ogled razstava avstrijske umetnice Judith Lava. Na postavitvi z naslovom Svetloba kot motiv bo predstavila umetniški video The End Of Economy – Symphony No. 2 in digitalno natisnjene svetleče podobe na brušeni aluminijasti podlagi Dibond.


Symphony No. 2 / the end of economy, barvni video, 2021. Video. Judith Lava. Zvok: Armin Steiner. Foto: ZDSLU

V videu The End Of Economy – Symphony No. 2 se Judith Lava osredotoča na fenomen svetlobe, ko izpostavlja pisane odbleske, ki se prelivajo skozi razne površine, se ujemajo v slike in nato znova pojavijo v videih. Pri tem govori o fenomenu ustvarjanja, slikanja in risanja s svetlobo, ki za svojo predstavitev in poudarek nujno potrebuje temo.

Likovni pojav chiaroscuro, ki je poznan že od obdobja klasične umetnosti, prihaja do izraza ravno v sodobnem času v okviru videa, novomedijske umetnosti in umetnin postdigitalne dobe, v spremnem besedilu zapiše kustosinja razstave Olga Butinar Čeh. Likovni element svetlo-temno je torej prisoten povsod v delih Judith Lava.

Kot je še zapisala, je The End Of Economy – Symphony No. 2 navzkrižni projekt epske glasbe Armina Steinerja in poetične videoumetnosti Judith Lava. Interakcija je izjemna vizualno-akustična izkušnja, osrednje teme simfonij so utopije, minljivost, preporod in novi upi.

Judith Lava, Sonce na jajcu, 2021. Foto: Umetničina spletna stran

Razstavljene slike pa po besedah kustosinje prihajajo iz kraljestva svetlobe, ujetih trenutkov sončnih žarkov, ekstaze bleščanja, barve in teme, digitalno nanesenih na aluminijasto ploščo.

Judith Lava se je rodila v Celovcu. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in diplomirala iz kiparstva v razredu Michelangela Pistoletta. Na Dunaju je živela 25 let. Za seboj ima obsežen in kompleksen ustvarjalni opus. Posveča se performansu, kiparstvu, filmu in fotografiji. V svojih kiparskih instalacijah kombinira najrazličnejše materiale in medije. Med letoma 2010 in 2019 je bila v Zürichu sodelavka za video pri švicarski umetnici Pipilotti Rist. Prejela je več nagrad in sodelovala na različnih likovnih manifestacijah. Že dve leti živi in dela v Celovcu.

Razstava v Galeriji ZDSLU bo na ogled do 2. novembra. Sodi v serijo izmenjanih razstav z BV Galerijo v Celovcu, v katerem se že desetletje redno pojavljajo umetniki, člani ZDSLU-ja in Galerije BV.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA22 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali1 teden nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO