RAZSTAVA
Karpo Godina: Ko je šla svoboda čez rob
V Galeriji Fotografija je na ogled razstava (na ogled bo do 19.oktobra), ki predstavlja nekoliko drugačno stran ustvarjanja cineasta Karpa Godine. V središče postavlja oglase, ki jih je posnel v času, ko so v tem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila z novim jezikom.
Z razstavo Ko je šla svoboda čez rob predstavljamo oglase, ki jih je Karpo Godina posnel v času, ko so v našem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila s povsem novim, svežim, drznim, izrazitim, inovativnim, duhovitim, hollywoodskim in hkrati tudi domačijsko slikovitim jezikom, ki je presegal zgolj propagandno govorico in nas nagovarjal bolj z dušo kot denarnico. V oglaševalskih spotih, pri katerih je sodeloval Karpo Godina, prebiva njegov eksperimentalen duh, poznan iz njegovih številnih kratkih filmov in načina snemanja statičnih kadrov, ki zgovorno spregovorijo, ko jih požene v gibanje.
Gre za čas poznih šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, ko se je življenje postopoma začelo obarvati, ko so se rahljali robovi dopustnega, ko se je gospodarstvo zavedalo nujnosti aktivnega nagovarjanja javnosti in ko so se v oglaševalske time vključevali tudi vrhunski ustvarjalci – včasih tudi zato, ker so jim bile poti drugam zaprte. Karpo Godina je npr. na svoj celovečerni režijski prvenec čakal celo desetletje.

V novoustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando sta med drugimi Karpo Godina in Jaka Judnič razvila prepoznavno poglavje slovenske in jugoslovanske filmske oglaševalske produkcije, kjer oglasna sporočila niso primarno promovirala zgolj potrošništva, temveč poudarjala pravico do izbire, veselje do življenja in radost svobode. Prepričevanje in nagovarjanje je slonelo predvsem na spoznavanju in razumevanju naslovnika.
V torek, 15. 10., ob 17.30 bo pogovor o času razcveta snemanja reklam pri nas in njegovem vplivu z Juretom Apihom, Jernejem Repovšom in Karpom Godino. Pogovor bo vodil Leon Magdalenc.
Kuratorki razstave: Barbara Čeferin in Kristina Ravnikar
Z razstavo Ko je šla svoboda čez rob predstavljamo oglase, ki jih je Karpo Godina posnel v času, ko so v našem prostoru nastajala ekonomsko propagandna sporočila s povsem novim, svežim, drznim, izrazitim, inovativnim, duhovitim, hollywoodskim in hkrati tudi domačijsko slikovitim jezikom, ki je presegal zgolj propagandno govorico in nas nagovarjal bolj z dušo kot denarnico. V oglaševalskih spotih, pri katerih je sodeloval Karpo Godina, prebiva njegov eksperimentalen duh, poznan iz njegovih številnih kratkih filmov in načina snemanja statičnih kadrov, ki zgovorno spregovorijo, ko jih požene v gibanje.
Gre za čas poznih šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, ko se je življenje postopoma začelo obarvati, ko so se rahljali robovi dopustnega, ko se je gospodarstvo zavedalo nujnosti aktivnega nagovarjanja javnosti in ko so se v oglaševalske time vključevali tudi vrhunski ustvarjalci – včasih tudi zato, ker so jim bile poti drugam zaprte. Karpo Godina je npr. na svoj celovečerni režijski prvenec čakal celo desetletje.

V novoustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando sta med drugimi Karpo Godina in Jaka Judnič razvila prepoznavno poglavje slovenske in jugoslovanske filmske oglaševalske produkcije, kjer oglasna sporočila niso primarno promovirala zgolj potrošništva, temveč poudarjala pravico do izbire, veselje do življenja in radost svobode. Prepričevanje in nagovarjanje je slonelo predvsem na spoznavanju in razumevanju naslovnika.
Za Karpa Godino je bilo snemanje oglaševalskih sporočil le krajše poglavje na njegovi zvezdniški poti. Vendar je pustil sled. Ne le z legendarno Zastavo 101 brez voznika in z violončelistom na plaži ali s prvim pravim 35-mm barvnim filmskim spotom za Toper Sportswear, ampak tudi z vplivom na druge filmske avtorje in celotno marketinško sceno, ki se je tako vse bolj vidno profesionalizirala.
»Ni bilo treba dolgo čakati, da je komajda razumljena in obvladljiva svoboda ušla čez rob. Tudi za filmofila Broza. Črni val so poimenovali bojda nehvaležne in destruktivne ustvarjalce, ki so zlorabili socialistično svobodo in se vpisali na črno listo. Zgodilo se ni nikomur nič, le nobenega dela pri filmu niso več dobili. Tudi Karpo ne …
V ajdovski vojašnici Srečka Kosovela sta na služenju vojaškega roka družno korakala Karpo Ačimović Godina in Jaka Judnič, grafični oblikovalec, slikar, risar in animator, ki ga je mati prijavila za zaposlitev v novo ustanovljenem Delovem Studiu za marketing in propagando in kjer je kmalu postal prvi odgovoren za produkcijo oglaševalskih spotov. Televizijska reklama je bila z Mustrovimi risankami in pretežno fušarskimi črno-belimi spoti na polamaterskem 16-milimetrskem formatu alfa in omega slovenske reklamne produkcije. V Sloveniji se za beograjsko črno listo nismo zmenili in Jaka je povabil vojnega tovariša Karpa na pomoč. Bila je zima in Karpo je skorajda sam le z nekaj smučarji, manekeni in Ladom Leskovarjem na Rogli posnel prvi pravi 35-mm barvni filmski spot Toper Sportswear. Veliko zgodbe ni bilo, slika pa je bila veličastna. Dnevnikov novinar je Delove ‘hollywoodarje’, tako so jih opravljali, obtožil, da v spotu prikazujejo lepo, veselo in privlačno ameriško mladino in tako v bistvu promovirajo njihovo kulturo. Če so lepi, veseli in privlačni mladi ljudje podoba ameriške kulture, kakšni so po Dnevniku mladi v socializmu, mu je zajedljivo odgovoril Mitja Gorjup, takratni Delov urednik. Na prvem jugoslovanskem festivalu reklamnega filma v Portorožu mu je predsednik žirije, oskarjevec Dušan Vukotić, podelil prvo nagrado …« je zapisal Jure Apih v obrazstavnem besedilu.

Razstavo v Galeriji Fotografija, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko Kinoteko, spremlja prva slovenska izvirna monografija, posvečena avtorjevemu opusu. Zbornik poleg kataloga Godinovih fotografij in fotografij iz njegovih filmov, pospremljenih z razmislekom obeh kustosov razstave v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana in Kristine Ravnikar, prinaša tudi besedila številnih avtorjev (Jurija Medena, Marcela Štefančiča, jr., Vladimirja Šojata, Majde Širca, Jureta Apiha in Ženje Leiler Kos), ki z različnih gledišč orišejo Karpa kot osebo in kot večplastnega filmskega ustvarjalca. Godino spoznamo tudi skozi obširen intervju in spominske zapise njegovih prijateljev – Želimirja Žilnika, Radeta Šerbedžije in Rajka Grlića.
Razstava, ki je del skupnega projekta predstavitve opusa Karpa Godine s Slovensko kinoteko, je bila pripravljena v sodelovanju s Studiom marketing.
RAZSTAVA
Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga
V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.


S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.
Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.
V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.
Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

RAZSTAVA
Cvet kot prostor razmisleka: Razstava – 30 odstotkov regrat
V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki ju povezuje ta na prvi pogled krhek, a pomenljiv motiv, odpirata razmislek o odnosu med človekom, naravo in sodobno družbo. Na skupinski razstavi 30% Dandelion sodeluje tudi slovenska vizualna umetnica Neja Tomšič.
Naslov razstave izhaja iz misli pionirke bioumetnosti Suzanne Anker, ki opozarja, da si ljudje z rastlinami delimo kar tretjino genskega zapisa. V dialogu s pesmijo Emily Dickinson razstava odpira vprašanje naše povezanosti z rastlinskim svetom. Prav ta povezanost nas lahko uči odprtosti, ponižnosti in odpornosti – vrednot, ki jih sodobni čas pogosto potiska v ozadje. Razstava tako zagovarja bolj pozoren odnos do vsega, kar raste počasi, traja in gradi skupnost.
Poseben poudarek nosi delo Neje Tomšič Manjkajoči deli (The Missing Pieces, 2026). Instalacija se navezuje na zgodbe aleksandrink, slovenskih žensk, ki so v 19. stoletju odhajale na delo v Egipt kot dojilje. Umetnica njihov spomin prepleta z motivom goriškega radiča in ikonografijo antičnih reliefov s Ptuja, kjer so upodobljene dojilje kot zaščitnice družin. S subtilno vizualno govorico odpira vprašanja zgodovinskega spomina in nevidnih ženskih zgodb.

Razstava se umešča tudi v širši kontekst današnjih izzivov – od ekoloških kriz do posledic kolonializma in digitalizacije. V tem okviru številna dela obiskovalca nagovarjajo k premiku perspektive in k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni lepota in kako jo razumemo.
Med izpostavljenimi deli je tudi medijska instalacija Circadian Bloom umetnice Anna Ridler, ki s svojo »cvetlično uro« obiskovalca vabi v ritem narave, kjer se cvetovi odpirajo in zapirajo v skladu s ciklom dneva in noči. Sonya Schönberger pa skozi zgodbo trgovine z vrtnicami razkriva kompleksne povezave med cvetjem, globalno ekonomijo in identiteto.
Pomemben del razstave predstavlja tudi participativni projekt Herbarij čustev umetnice Regula Dettwiler, ki obiskovalce vabi, da prispevajo svoje suho cvetje in tako soustvarjajo zbirko osebnih zgodb in spominov.

Razstava 30% Dandelion bo v Gradcu na ogled do 8. novembra. Sočasno si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo Hybrid Pleasures. Helen Chadwick Supported by Liesl Raff, retrospektivo britanske umetnice Helen Chadwick, ki skozi motiv rastlin raziskuje odnos med telesom, naravo in konstrukcijami ženskosti.
RAZSTAVA
Razstava: “Adria za vedno« in spomini na nekdanji slovenski ponos
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Adria za vedno, ki predstavlja 58 let delovanja letalske družbe Adria Airways – od njene ustanovitve leta 1961 do zadnjega poleta leta 2019. Razstava je umeščena na muzejsko ploščad, kjer bodo razstavni panoji na ogled do 10. maja.
V muzeju so podobno tematiko obravnavali že pred petnajstimi leti z razstavo Adria 50 – dovoljenje imate za vzlet. Tokratna postavitev celoviteje predstavlja razvoj, vzpone in pomen družbe, ki je desetletja pomembno zaznamovala slovenski prostor ter gradila prepoznavnost države v mednarodnem okolju. Razstava hkrati ohranja spomin na pomembno poglavje slovenske letalske dediščine.


Razstavni panoji so zasnovani kronološko in sledijo ključnim obdobjem razvoja družbe: od začetkov pod imenom Adria Aviopromet, uvedbe čarterskih poletov ter oblikovanja prvih letalskih posadk in vzpostavitve baze na letališču Brnik, do modernizacije flote v obdobju podjetja Inex Adria Aviopromet. Predstavljen je tudi razvoj tovornega prometa in letalske šole, pa tudi preoblikovanje družbe v nacionalnega letalskega prevoznika po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 ter njena vključitev v mednarodno združenje Star Alliance.


Poseben poudarek razstava namenja zaposlenim – letalskim posadkam, tehničnemu osebju in drugim sodelavcem, katerih strokovnost, predanost in pripadnost so pomembno soustvarjali identiteto podjetja.
Stečaj družbe leta 2019 je pomenil konec njenega delovanja in izgubo številnih delovnih mest. Kljub temu pa znanje, izkušnje in profesionalnost zaposlenih ostajajo pomemben del dediščine Adrie Airways, ki jo razstava ohranja kot del kolektivnega spomina.


-
Dizajn2 meseca nazajDesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
-
Slovenija1 mesec nazajDostopne slovenske plaže: novosti za invalide na Obali
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika
-
Arhitektura2 meseca nazajPlečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2
-
Arhitektura2 meseca nazajPariški Tour Triangle dosegel končno višino in preoblikoval mestno veduto
-
Arhitektura1 mesec nazajStoletje brez Gaudija: arhitekturna dediščina, ki še vedno navdušuje
-
Arhitektura2 meseca nazajRadovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajBled v središču mednarodnih razprav o prihodnosti kulturne dediščine

