Arhitektura
Bled se bo prihodnje leto ponašal z muzejem sodobne umetnosti, ki je delo znamenitega Chipperfielda
Pod Blejskim gradom raste muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, ki bo poseben že zaradi arhitekturne zasnove: ta je delo slovitega arhitekta Davida Chipperfielda. V muzeju, ki se odpira prihodnje leto, bodo na ogled dela iz zbirke Igorja in Mojce Lah.
Zakonca Lah sta se za muzej, katerega gradnja bo stala okoli 25 milijonov evrov, odločila, ker sta iskala dom za svojo zbirko, ki trenutno obsega že okoli 800 del. Med njimi so dela svetovno znanih umetnikov, obiskovalce pa bo privabljala že sama stavba, ki jo je zasnoval letošnji Pritzkerjev nagrajenec, svetovno priznani arhitekt David Chipperfield.
To bo prva Chipperfieldova stavba ne le v Sloveniji, temveč v tem delu Evrope. Zakonca Lah sta arhitektu dala dva napotka: stavba se mora lepo vključiti v prostor in ne zasenčiti Blejskega gradu, nekatere sobe pa je treba oblikovati po zahtevah prav določenih umetnin. Tako je arhitekt prvič snoval objekt okrog zbirke, in ne obratno.

Odpirajo jeseni 2024
Gradbena dela se počasi bližajo koncu. “Vse kaže, da bo gradnja končana do konca tega leta oziroma na začetku prihodnjega,” je povedal Igor Lah in pojasnil, da po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebujejo še pol leta, da v muzej postavijo vsa umetniška dela, saj so nekatera zelo kompleksna. Odprtje muzeja tako načrtujejo jeseni prihodnje leto.
“Ko smo začeli projektirati muzej, je bila prva dilema, ali naj skulptura Anselma Kieferja Sonnenschiff stoji notri ali zunaj,” je načrtovanje zahtevnega objekta opisal Lah. Kot je pojasnil, je kljub drugačnim predlogom vztrajal, da mora stati notri, kjer lahko deluje kot umetnina in kjer jo je mogoče zaščititi.
En prostor je tako povsem prilagojen omenjeni skulpturi, ki so jo že postavili v muzej, okoli nje pa še potekajo gradbena dela. Ko je bil muzej že projektiran, pa sta zakonca kupila še eno instalacijo, in sicer pred nedavnim umrlega ruskega umetnika Ilje Kabakova. Da bi lahko umestili instalacijo v muzej, so se lotili spremembe projekta, čeprav je to pomenilo polletni zamik pri gradnji.
Ogromna stavba “diskretne narave”
Vsak detajl objekta je premišljen tako z uporabnega kot z estetskega vidika, je izpostavil vodja projekta Goran Juvan, ki je ta teden na prvi ogled po gradbišču muzeja popeljal povabljene predstavnike lokalne skupnosti ter zavodov za turizem in za kulturo Bled. Kot je izpostavil Juvan, gre za zelo zahteven projekt, tako z vizualnega kot s tehničnega vidika. Posebnost objekta je že njegova zasnova, saj je na zunaj zelo diskreten, čeprav gre za velik volumen. Bruto površin je 7000, neto površin pa 5000 kvadratnih metrov, od tega razstavnih površin približno 3500 kvadratnih metrov.
Že na zunaj je opazna značilnost Chipperfieldove arhitekture, in sicer da je vse zgrajeno iz vidnega betona. “Tako imamo pročelje iz betona, medtem ko je toplotna izolacija na notranjosti objekta,” je dejal Juvan. Posebni pa so tudi sami prostori. “Morajo biti vizualno zelo všečni, detajlno dodelani in funkcionalni,” je pojasnil.
Prostor našli tudi za koncertno dvorano in izobraževalni center
V objektu bo tudi dvorana, ki bo omogočala izvedbo komornih koncertov za do 100 poslušalcev. “To je prva dvorana po Cankarjevem domu, ki je bila specifično dizajnirana, da bo zagotavljala optimalno akustiko,” je poudaril Juvan.
V muzeju ne bo potekala samo klasična muzejska dejavnost, želijo namreč, da postane tudi izobraževalni center, da se poveže s študijskimi programi in da se v njem izvajajo tudi različni umetniški tečaji in delavnice. Postavitve se bodo predvidoma menjale dvakrat letno, naenkrat pa bo na ogled okoli 150 del po izboru kustosov.

Občina išče sredstva za ureditev okolice
Lah si želi, da bi jim do odprtja uspelo urediti tudi cesto in trg pred muzejem ter tako poskrbeti za celotno okolico, kar pa je odvisno tudi od blejske občine, saj je potreben ustrezen prostorski načrt, ki je zdaj v sprejemanju.
Kot je povedal blejski župan Anton Mežan, trenutno potekajo pogovori, kako urediti cesto in okolico. “V občinskem proračunu to žal ni bilo predvideno, ampak verjamem, da bomo zadevo pravočasno zaključili in da bo ob odprtju tudi okolica urejena. Vse mora biti na visoki ravni, kot bo vsebina muzeja,” je dejal.
Časovnica gradnje arheološkega muzeja še v zraku
Ni pa Mežan mogel obljubiti, da bo do tedaj urejen tudi arheološki muzej, ki je prav tako načrtovan na tem območju. “Težko rečem, kdaj bo to zgrajeno, saj je zadeva dokaj kompleksna in ni odvisna samo od nas. Vsekakor je moja želja, da se čim več postori do odprtja in da se vse uredi naenkrat,” je dejal in zagotovil, da se bo občina potrudila po svojih najboljših močeh. “Želimo biti vedno vsakemu, ki ima dober namen za Bled, partner, in ne cokla v razvoju,” je poudaril.

Na Bledu bodo veseli “kulturnih turistov”
Župan je po lastnih besedah vesel, da sta zakonca Lah za lokacijo muzeja izbrala Bled, saj bo muzej nekaj, na kar bodo v kraju lahko ponosni. Pozitivno bo vplival tudi na turizem. Kot je prepričan župan, bo muzej pripomogel k temu, da se bo struktura gostov začela spreminjati, tako da bodo gostje bolj spoštljivi do Bleda. “Verjamem, da imajo tisti, ki bodo prišli namensko zaradi muzeja sodobne umetnosti, prefinjen okus in vedo, kaj je lepo in dragoceno,” je povedal.
Lah pa je pojasnil, da sta z ženo Bled za lokacijo muzeja izbrala po preprosti enačbi – zaradi lepote Bleda in zaradi njune povezanosti s krajem. “Bled je bil povsem naravna in po mojem mnenju tudi pravilna izbira,” je sklenil Lah, ki je tudi sam prepričan, da bo muzej prispeval k še boljšemu pozicioniranju Bleda v mednarodnem merilu.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Arhitektura
Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.
Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.
Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

