DOGODKI
200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”. Prelistati bo mogoče Dalmatinovo Biblijo, potežkati mamutov zob in še marsikaj.
Začetek muzejstva na slovenskem prostoru predstavlja Deželni muzej za Kranjsko, ki ga je 15. oktobra 1821, pred natanko 200 leti, ustanovil kranjski deželni zbor. Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), ki sta njegova dediča na Muzejski ulici 1 v Ljubljani, tako praznujeta 200. rojstni dan. Na rojstni dan so pripravili pester PROGRAM, ki ga bodo sklenili z rezanjem torte ob 18. uri.
DOMOLJUBNIM PRIJATELJEM ZNANOSTI
“Ob patriotizmu prebivalcev Kranjske, ki so ga pogosto izkazovali v mirnih dneh, pa tudi v dneh nevarnosti in nuj, lahko ob aktivnem sodelovanju z zaupanjem pričakujemo razcvet ustanove, katere cilj je razširiti najpomembnejše znanje za praktično življenje, doseči izboljšave v vseh industrijskih panogah in izkoristiti najbolj smiselno uporabo zakladov domovine,” je v pismu Domoljubnim prijateljem znanosti leta 1823 zapisal predsednik kranjskih deželnih stanov Jožef Kamilo Schmidburg.
“Običajno si ljudje za razne okrogle obletnice podarjamo zlat nakit, dobiš zlato medaljo za posebne dosežke, zato je povsem logično, da smo za takšno častitljivo obletnico pripravili razstavo o zlatu,” je kustosinja Mateja Kos pojasnila razloge, zakaj so za osrednjo razstavo ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije izbrali zlato. Številne izjemno zanimive predmete pa so prispevali muzeji in galerije iz vse Slovenije.
Razstave Zlata sled niso zastavili kronološko, pač pa so si jo zamislili v okviru štirih tematskih področij, in sicer Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. “Začetni del razstave govori o nastanku zlata, pridobivanju, ponarejanju, zlatonosnih rekah itd., konča pa se potem z zlatom v prenesenem pomenu v pregovorih, rekih, sodobni umetnosti, čisto na koncu pa zlato povežemo s časom,” je orisala pot razstave in pojasnila, od kod rek “čas je denar“. Eden od predmetov iz vsakdanjega življenja je mobilni telefon, ki za svoje delovanje uporablja zlato, in prav z njim so na razstavi od najzgodnejših predmetov rdečo nit pripeljali na cilj v sedanjost.

Najljubša razstava v zadnjem času, ki navdušuje direktorja NMS-ja Pavla Cara, je Zlata sled. “To je čudovita razstava, iz načrtov in osnutkov sem jo poznal, a ko sem prvič videl razstavljene predmete v živo, sem si rekel: ‘Vau, to je pa lepo!'” je dejal. Na vprašanje o najljubšem predmetu pa je dejal, da ga ni, ker ga je nemogoče izbrati, saj ima čisto vsak svojo zanimivo zgodbo.
Zakaj zlato intrigira človeka že tisočletja?
“Zlato se zelo lepo sveti in ta njegova barva se ne spreminja, ne korodira kot nekatere druge kovine, je zelo primerno za oblikovanje, zlahka se ga kuje in vliva. In tretji razlog – zlato je redko! Količina zlata na svetu je omejena,” je kustosinja numizmatičnega oddelka Alenka Miškec opisala lastnosti zlata, ki so botrovale temu, da je zlato objekt poželenja, odkar so ga ljudje prvič začeli uporabljati, to je nekako v obdobju bronaste dobe daleč v prazgodovini. “Od nekdaj se je zlato v večji meri uporabljalo za izdelavo dragocenih predmetov oz. nakita in še danes v ta namen porabimo več kot 50 odstotkov zlata, v tehnologiji na drugi strani pa 10 odstotkov, ker je zelo dober prevodnik – mobilni telefoni, računalniki, elektronika,” je dodala.
Keltska “zlata mrzlica” v Muri in Dravi
Predmeti iz numizmatične zbirke so vedno izjemno zanimivi, ker denar nima zgolj ene funkcije. “Na prvo žogo pomislimo, da gre za plačilno, menjalno sredstvo in sredstvo za shranjevanje, vendar ne, denar ima tudi vlogo promocije, je medij in nosilec sporočil ter oblasti oz. vladarske avtoritete. Vsak vladar se je upodobil na novcih,” je dodala Alenka Miškec in navedla primer zlatih medalj ljubljanskih škofov, ki so jih kovali s svojo podobo.
Na razstavi je mogoče videti tudi miniaturni keltski zlatnik, kakršne so Kelti izdelovali na Slovenskem v 2. st. pr. n. št., zlato pa so pridobivali v Muri in Dravi, ki sta edini zlatonosni reki pri nas še dandanes. Kelti so verjetno pridobivali zlato z izpiranjem rečnega proda na velikih glinenih krožnikih na praktično identičen način, kot to lahko gledamo v filmih o zlati mrzlici na ameriškem t. i. divjem zahodu.

Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko
Zlatniki propadlega uzurpatorja Magnencija
Na ogled bodo tudi neprecenljivi Magnencijevi zlatniki iz 4. st. n. št., najdeni v središču starodavne Emone v Ljubljani leta 1956. Magnencij je bil uzurpator, ki se je za oblast spopadel s cesarjem Konstancijem II., rimska Emona pa je za nekaj časa prešla pod njegovo oblast. “Gre za unikatno najdbo v svetovnem merilu, saj gre za izjemno redke zlatnike, ki so posledično izjemno dragoceni,” je pojasnila Miškec, da bo na ogled tudi delček emonskega zaklada.
Enkratna priložnost je tudi za ogled zlatnika za 14 dukatov, ki je unikat. Kranjski deželni stanovi so ga naredili in podarili Ferdinandu II. leta 1600 ob poroki z Marijo Ano Wittelsbaško. Na koncu zbirke so na ogled tudi slovenski spominski zlatniki, prvi še v tolarjih in novejši z nominalno vrednostjo 100 evrov, a kot je opozorila kustosinja, je zlato v njih vredno veliko veliko več. Enkratna priložnost za ogled vsega naštetega je predvsem zato, ker v muzeju še ni stalne numizmatične razstave, a to bodo popravili v prihodnjem letu, je zatrdila.
Zgodovina deželnega muzeja
“Gre za prvi celovit prikaz zgodovine Deželnega muzeja za Kranjsko in njegovih naslednikov. Marsikaj dolgo ni bilo jasno, začenši z datumom ustanovitve, ki ga zaznamujemo 15. oktobra v spomin na odločbo kranjskih deželnih stanov o ustanovitvi, a v resnici se tistega dne 1821 ni prav veliko zgodilo. Dokler niso prejeli potrditve navsezadnje cesarja, muzej formalno ni mogel zaživeti,” je o monografiji Narodni muzej Slovenije 200 let, ki je izšla ob jubileju, povedal kustos Tomaž Lazar, eden od glavnih urednikov. Cesarjeva potrditev je po njegovih besedah prišla nato leta 1826, leta 1831, ko v licejski stavbi uredijo prve prostore, pa javnost šele prvič res lahko stopi v muzej.
“Po prvotnih načrtih bi muzej moral postati polihistorsko središče, imel naj bi kustosa, ki se spozna na čisto vsa mogoča področja in se angažira tudi pri aktualnih izzivih, recimo velikih javnih projektih, naslednja funkcija pa naj bi bila tudi spodbujanje obrti in industrije,” je pojasnil Lazar in dodal, da je bilo to med drugim v dosedanjih objavah precej prezrto.

Na okrogli mizi bodo poleg omenjene monografije o zgodovini NMS-ja predstavili tudi monografijo Dragocenosti narodnega muzeja, v kateri so napravili jagodni izbor najzanimivejših predmetov in 100. številko revije Scopolia, revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je prav tako posvečena 200-letnici.
“Zaodrje” – skriti zakladi muzejskih depojev
Na dan odprtih vrat si bo mogoče izjemoma ogledati tudi enega redkih ohranjenih srednjeveških vitrajev iz leta 1510 in nekatere druge izdelke ljubljanskih steklarn z začetka 16. stoletja. “Enega bodo ljudje lahko prijeli v roke, torej steklo iz 16. stoletja,” je pojasnila kustosinja Kos in dodala, da bo na ogled tudi produkcija keramične industrije 60. let 20. stoletja, ki bo poskrbela za malo nostalgije pri starejših obiskovalcih.
Žara s srcem Gabriela Girauda
Koliko neraziskanih zakladov se skriva v depojih? “Blazno veliko predmetov imamo, ki nikoli še niso bili predstavljeni javnosti. Naš oddelek skrbi za več kot 60.000 predmetov, si predstavljate, če bi hoteli vse to predstaviti, koliko razstavnih prostorov bi potrebovali? So pa to zagotovo izjemni kosi, ki si zaslužijo slej kot prej priti iz teme na svetlo,” je povedal kustos Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Eden njegovih najljubših predmetov, s katerimi se trenutno ukvarja, je srebrna in z zlatom okrašena žara brata Gabriela Girauda, ustanovitelja samostana trapistov v Rajhenburgu pri Brestanici.

“Ko je umrl, so mu izrezali srce in ga dali v žaro, ga pokopali v Rajhenburgu na pokopališču Trapistov, njegovo telo pa odpeljali nazaj v Francijo. Naredili smo raziskave, ali gre dejansko za človeško srce, ali je to res njegovo srce, ugotovili pa smo tudi, s kakšnimi boleznimi se je spopadal. Dokazali smo, da gre za človeško srce, DNK je bil težje dokazljiv, ker je srce že sto let v formalinu in se je zabrisalo, smo pa ugotovili še, da je pater bolehal za kardiomiopatijo, pešanjem srca, to je bolezen, za katero tudi jaz boleham, tako da sva na neki način povezana,” je povedal Knez in dodal, da je po svetu ogromno ponarejenih relikviarjev, kjer gre pri domnevnih kosteh svetnika v resnici za prašičje, kokošje ali kakšne druge kosti.
Žara je trenutno na ogled na razstavi Zlata sled, potem pa jo bomo vrnili v Rajhenburg na razstavo Trapisti v Rajhenburgu. “Na neki način se bo po dobrih stotih letih brat Gabriel vrnil v svoj samostan,” je sklenil.
Bronast limoški križ
Kustos Knez je za obiskovalce v depojskem muzejskem ‘zaodrju’ pripravil dva predmeta, in sicer bronast limoški križ iz 12. stoletja, gre za romanski križ, ki je izjemna redkost. “Ljudje ga bodo lahko tudi prijeli v roke, v rokavicah seveda,” je izpostavil unikatno priložnost za kaj takega. Drugi predmet pa je pipa gorjuške izdelave – višnjarica, ki je “lepa in atraktivna ter kot del slovenske dediščine toliko zanimivejša”. “Izdelovalci gorjuških pip izumirajo, samo enega imamo še, pa še ta ni od tam doma, ker se je priženil iz Štajerske in k sreči prevzel obrt in jo nadaljuje,” je pojasnil.
Bogastvo železnodobne zbirke
Po besedah kustosa Boštjana Laharnarja z arheološkega oddelka je železnodobna zbirka tako bogata, da bi z njo lahko napolnili vseh pet dvoran muzeja, in to še vedno ne bi bilo vse. Izmed predmetov je izpostavil trinožnik iz Kranja, gre za obredno posodo na treh nogah iz 8. st. pr. n. št., na kateri so verjetno kurili kadila, smolo. “Presenetljivo je, da je bil najden v Kranju, ker sicer najbolj primerljive predmete najdemo pri Etruščanih onkraj Apeninov,” je izpostavil.
V ‘muzejskem zaodrju’ pa bo bodo, tako Laharnar, na ogled med drugim tudi železnodobne bronaste posode ciste. “Priročne so bile tako za pitje kot za pokopavanje, v nekem trenutku je posoda, ki je služila na pojedinah, postala žara,” je dejal in dodal, da je zanimivo tudi, kako je ta isti tip posode lahko izjemno različnih dimenzij.

Na ogled bo tudi kotliček z dvema ročkama. “Zelo všeč mi je teza moje profesorice Bibe Teržan, ki govori o tem, da gre za pokale zmagovalnih konj, ki so sodelovali v konjskih dirkah železne dobe. Za nagrado so dobili pokal in v njem nasut priboljšek,” je nadaljeval in dodal, da je zmagovalni konj dobil tudi imenitno zmagovalno opravo, ki bo prav tako na ogled. “Gre za unikatni izdelek železnodobnega rokodelca brez primerjave na svetu, ki je bil najden v Malenškovi gomili v Novem mestu,” je sklenil.
Zakladnica grafičnega kabineta
“Grafični kabinet je prava zakladnica likovnega gradiva, hranimo številne zbirke, npr. grafične odtise vseh mogočih tehnik od bakrorezov, lesorezov do jedkanic in litografij, pa tudi unikate, kot so risbe in akvareli,” je za MMC povedala vodja grafičnega kabineta Blaženka First in hkrati izpostavila tudi bogato zbirko fotografij, pri katerih ne moremo mimo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka na steklu. Prav Puhar bo med številnimi drugimi na ogled v kabinetu ob dnevu odprtih vrat ‘muzejskega zaodrja’.

“Izjemna je tudi zbirka bakroreznih plošč, še posebej plošč Florjančičevega zemljevida (Janez Dizma Florjančič), ki ga imajo nekateri oddelki odtisnjenega na papirju, grafični kabinet pa hrani matrice, torej grafične plošče, s katerimi je bil zemljevid odtisnjen,” je še pojasnila in ob tem navedla, da je bil Florjančič pravi ‘uomo universale oz. multipraktik’. Bil je menih cistercijanec, matematik, geograf, kartograf, astronom itd.
“Skupni imenovalec vsega tega gradiva je podlaga, nosilec, na katerega je narejen neki likovni zapis. Papir, pergament in npr. svila so krhki, nežni in občutljivi nosilci in so deležni posebnega režima razstavljanja, to gradivo nikoli ni razstavljeno permanentno, pač pa zgolj v omejenem času,” je še nadaljevala in dodala, da to, da gradiva ni na stalni razstavi, ne pomeni, da je “skrito pred javnostjo”. Če si hočemo ogledati, kar koli “skriva” grafični kabinet, se moramo zgolj naročiti vnaprej.

Foto: Narodni muzej Slovenije
Prelistati bo mogoče Dalmatinovo biblijo
Po besedah vodje knjižnice NMS-ja Mateja Hreščaka bo na dan odprtih vrat v ‘zaodrju’ predstavljeno in javnosti pokazano tudi knjižnično skladišče, ki je sicer dostopno zgolj za zaposlene. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka restavriranje knjig, in se seznanili s starejšim delom fonda. “Imamo nekaj dejanskih dragocenosti: Dalmatinovo biblijo, Prešernovo diplomo in na novo odkriti Florjančičev zemljevid, ki verjetno datira v leto 1782,” je pojasnil in hitro dodal še Zoisova pisma in Vodnikove spise.

Predstavitev restavratorskih in konservatorskih tehnik
Nataša Nemeček z oddelka za konzerviranje in restavriranje je glede muzejskega dneva odprtih vrat dejala, da bodo v restavratorski delavnici v ‘zaodrju’ obiskovalcem pokazali restavriranje kovinskih predmetov, kopistiko in eksperimentalno arheologijo. “Vsi konservatorsko-restavratorski postopki in izdelava kopij trajajo zelo dolgo, tako da bomo pokazali zgolj koncept dela,” pa je dodala njena kolegica z oddelka Eva Menart.
Pri kovinskih predmetih je po njunih besedah za naravoslovne raziskave primerna rentgenska fluorescenčna spektrometrija, s katero lahko ugotovijo sestavo kovinskih zlitin in tako lažje izberejo najprimernejše restavratorske tehnike. “Pri barvnih zlitinah velikokrat v preteklosti niso vedeli, ali je predmet pozlačen ali ne in je samo bronast,” je pojasnila Nemeček.

Aktivne oblike podajanja znanja
“Interaktivni pristop teži k aktivni vključitvi obiskovalcev, kar je danes imperativ predstavljanja in interpretiranja. Ne gre za pretirano poenostavitev ali samo zabavo, temveč za metodo interpretacije, ki skozi praktično delo poveča doživetje, ponudi izkušnjo in s tem pripomore k boljšemu razumevanju in pomnjenju,” pa je povedala Andreja Breznik iz pedagoške službe.
Kam bo Narodni muzej zakorakal v prihodnjih 200 letih?
“Ravno danes razmišljamo o prehojenih 200 letih, izšla je monografija, pred dvema urama sem dobil prvi izvod v roke – čudovita knjiga! Z mislimi smo v preteklosti, jo pa bomo poskušali preslikati v prihodnost, slediti trendom muzealstva in se prilagajati novim izzivom na tem področju,” je odgovoril direktor NMS-ja Car in dodal, da načrtujejo širjenje zbirk in da bodo zagotovo ostali v trenutni stavbi.
Muzeji postajajo vedno bolj interaktivni in vse manj statični. “Razstave iz prejšnjega stoletja, ki so prikazovale toliko in toliko predmetov, ki zgolj ležijo na policah, so preživete. Danes hočemo obiskovalcu čim bolje predstaviti življenje oz. svet, kakršen je bil nekoč. Izjemna priložnost za to so virtualizacije. NMS sodeluje v širšem evropskem projektu, kjer raziskujemo dva rimska tabora, prikaz pa bo virtualiziran v sklopu stalne razstave, kjer se bo obiskovalec s 3D-očali lahko potopil v svet pred 2000 leti,” je navedel primer Car.

Prihaja Zgodovina Slovencev
Po besedah direktorja je eden ključnih projektov za naprej, ko se konča norija okoli 200-letnice, razstava Zgodovina Slovencev. “To je tisto, kar nam manjka. Številni turisti, ki pridejo v muzej, sprašujejo, kje bi lahko videli še preostali del zgodovine tega področja, pa je nimamo,” je nadaljeval. Projekta se bodo lotili nemudoma, ko bo konec projektov v okviru 200-letnice, k sodelovanju pa povabili stroko z vseh vetrov od ljubljanske univerze in SAZU-ja do Arhiva RS in druglih muzejev, ki so dejavni na tem področju. Zadevo vidijo kot ‘vseslovenski projekt’, je zatrdil. Kdaj se pojavi prvi Slovenec? “Začne se v sredini 19. stoletja, ko se na slovenskih taborih začne uporabljati beseda Slovenec, prej smo bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci,” je odvrnil. Ljudem je bilo preprosto na taborih treba šele povedati in jih prepričati o tem, da so Slovenci.
Zakaj se obiskovalcem točno na 200. obletnico splača potruditi do NMS-ja?
“Zato, ker prvič kažemo oz. odpiramo skrite kotičke, ki jih obiskovalci nikoli nimajo priložnosti videti, pokazali bomo konservatorske delavnice, grafični kabinet in pa večji del knjižnice, ki je čudovita,” je k ogledu muzeja na praznični dan povabil direktor Car.

Kako težak je mamutov zob?
Načrti za naslednjih 200 let? “Razrešiti prostorsko stisko, ki jo imamo vse od ustanovitve dalje, muzej se je razvijal, prostorska stiska pa skozi leta povečevala, le manjši del prostorov je namenjen prirodoslovnemu muzeju, zato imamo večino zbirk v najetih dislociranih prostorih. Cilj je, da so naše dragocene zbirke na varnem, močno upamo, da kot je predvideno v osnutku nacionalnega programa za kulturo, da se bo prirodoslovni muzej z investicijo pridobil lastne prostore,” pa je pojasnila direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.
Zaščitni znak in simbol prirodoslovnega muzeja ostaja mamut, ki je bil dolgo največji muzejski eksponat. “Še iz časa naše mladosti si vsi najbolj zapomnijo mamuta, danes pa tudi okostje samice brazdastega kita Leonore,” je poudarila direktorica.

V prirodoslovnem muzeju bodo po njenih besedah na rojstni dan predstavili slikanico o Ljubljanskem barju – Ljubljansko barje v muzeju – močvirje in barje, in sicer v prostoru s prenovljeno Barjansko dioramo. Med drugim si bo organizirano mogoče ogledati tudi razstavo Ščepec soli, na kateri je glavni lik Martin Krpan, ki se zelo dobro spozna na sol.
“V mamutovi dvorani bo predstavljen originalen zob, kako težak je? Dotikanje bo dovoljeno,” je povabila k obisku in dodala, da bo jutri prvič mamut “oživel” na zaslonu, na katerem bodo s pomočjo kamere iz oči v oči z velikim kosmatincem tudi obiskovalci.

ROJSTNODNEVNI PROGRAM
13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem s predstavitvijo nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije
15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi
15.30–17.30 Muzejsko zaodrje – Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.30–16.00 in 16.30–17.00 Knjižnica
16.00–16.30 in 17.00–17.30 Grafični kabinet
15.30–16.15 in 16.30–17.15 Oddelek za konserviranje in restavriranje
16.00–17.00 ogled predmetov iz depoja Arheološkega oddelka
16.00–17.30 ogled predmetov iz depojev Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost
15.00–18.00 Interaktivni muzej
Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
Bleščeča viteška oprava
#ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
#ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre
Pridružite se kadar koli.
15.00–18.00 Kostanj in mošt
17.30–18.00 Nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče
Nastop orkestra v primeru slabega vremena odpade.
18.00 Rojstnodnevna torta
Vabljeni!
Vir: povzeto po MMC; FOTO: MMC (Gorazd Kosmač)

Razstava Ščepec soli 
Razstava Zlata sled 
Barjanska diorama 
Razstava Ščepec soli 
Dalmatinova Biblija 
Dalmatinova Biblija
DOGODKI
Eva Pirc, inženirka leta 2025: “Razumevanje odpira vrata domišljiji in inovacijam”
Prejemnica naziva inženirka leta 2025 je dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v podjetju Dewesoft. Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2025 so zbrane v Cankarjevem domu nagovorili predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer.
V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. To so letos prepoznali v dr. Evi Pirc: »Eva je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, temveč tam resnično zaživi. Njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov: tehnike in domišljije. A Eva poudarja: ‘Kam pa pridemo brez domišljije?’ Ta misel je jedro njenega poslanstva. Mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje.« Doktorica elektrotehnike kot razvojna inženirka v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve.
Eva Pirc, inženirka leta 2025, je ob razglasitvi poudarila: »Otroci bi se morali z inženirstvom spoznavati že prej in ne samo po naključju. Več bi morali narediti za ohranjanje njihove domišljije in igrivosti tudi kasneje med šolanjem. Pri meni je bilo razumevanje ključno. Le če stvari razumeš, lahko na tem delaš še naprej. Tam se odpre polje domišljije in inovacij.«

Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost
Častna pokroviteljica izbora in osrednja govornica na dogodku predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, je vsem zbranim, predvsem pa 10 nominirankam, položila na srce: »Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost. Prav zato je tako zelo dragoceno, da se inženirke povezujete z mladimi, ki še zlasti potrebujejo našo podporo in oporo. Kajti prihodnost se začne tam, kjer otrok začuti varnost, sprejetost in spodbudo. Vse to tudi sama opažam, ko se pogovarjam s sodelujočimi v projektu od Alje do Žana, ki ga izvaja moja Fundacija Alma.«Izpostavila je tudi izjemno odgovorno poslanstvo inženirk: mlade navdihniti, jim zagotoviti pomembne informacije in jih opogumiti, da bodo samozavestno raziskovali, spoznavali sami sebe ter ob podpori staršev, učiteljev, mentorjev in skupnosti razvili svoje talente v odličnost.

Domišljija kot iskra znanju
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, je v uvodnem nagovoru izpostavila: »Za rdečo nit današnjega dogodka smo izbrali domišljijo – tudi zato, ker jo v Sloveniji pogosto podcenjujemo. A prav domišljija je most med tem, kar je, in tem, kar lahko postane. Domišljija ni nasprotje znanju – je njegova iskra. Ko se sreča z znanjem, izkušnjami in pogumom za odločanje, nastanejo rešitve. Takšne, ki premikajo in spreminjajo podjetja, panoge in družbe.«
Potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’
»Nominiranke in prejemnice naziva inženirka leta dokazujejo, da za dekleta in ženske v tako imenovanih STEM poklicih ni omejitev, kar je še vedno pogost stereotip. Zato vsi, od staršev, sorodnikov do učiteljic, učiteljev, profesoric, profesorjev spodbujajmo deklice in dekleta, da razvijajo svojo naravoslovno in tehnično nadarjenost, ki bo skozi izobraževanje prerasla v talent,« je poudaril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer pa je dodala: »Inženirke rušijo stereotipe tam, kjer je to najtežje – v realnem svetu, z lastnim zgledom. Naslednji korak ni le navduševanje mladih, ampak konkretno prenašanje znanja in samozavesti tudi na odrasle. Inženirke lahko pri tem naredijo ključno razliko, saj govorijo iz prakse in pokažejo, da tehnologija ni abstraktna, ampak uporabna. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’.«

Metodologija izbora: inženirka leta po izboru štirih komisij
Na odločitev, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in je navdih mladim dekletom, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri komisije: osem generacij vseh dosedanjih nominirank za priznanje inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij ter šolskih centrov Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta. V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je kot inženirka zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.
Deset nominirank za inženirko leta 2025
V letošnji izbor nominirank za inženirko leta 2025 so se uvrstile (po abecednem vrstnem redu imen): Ajda Zavrtanik Drglin, programerka in vodja delovne skupine za umetno inteligenco v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK); Barbara Kalšek, vodja gradbišča v podjetju Pomgrad; Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike v podjetju Dewesoft; Iza Resnik Strozak, managerka za kakovost in okoljev podjetju MM Količevo; Kaja Jaklin, podatkovna inženirka specialistka in vodja ekipe v podjetju GEN-I; Manca Krumpačnik, raziskovalka strokovnjakinja jr. v podjetju Plastika Skaza; Marta Pregl, višja ekspertinja procesnih tehnologij v podjetju Lek, članu skupine Sandoz; Nuša Bremec, tehnologinja orodjarne v podjetju MAHLE Electric Drives Bovec; Rebeka Danica Pacek, konstrukterka naprav v podjetju Iskra PIO; Tadeja Volaušek, vodja kemijskih in tehnoloških projektov v podjejtu Nanoten.

Izbor je osmič potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.

Več o izboru na spletni strani Inženirka leta.
DOGODKI
Slikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku
V prostorih Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik danes poteka tradicionalna, že 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev, v kateri je letos moči združilo 99 domačih in tujih slikopleskarjev ter slovenska podjetja, ki so za njeno izvedbo prispevala barve, pleskarsko orodje ter potrebne zaščitne materiale. Dogodka se je v družbi predsednika OZS Blaža Cvara, župana Občine Hrastnik Marka Funkla in ambasadorja Petra Kauzerja udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, vsi pa so tudi sami poprijeli za valjčke in simbolično prepleskali stene v eni od učilnic. Dela bodo na šoli potekala do 17. ure, zvečer pa bodo na zaključni prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci šole, udeležencem še slovesno podelili priznanja.
Za letošnjo akcijo je Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS izbrala zasavsko regijo in hrastniško osnovno šolo, kjer se je že zgodaj zjutraj zbralo 55 domačih in 44 tujih slikopleskarjev iz petih evropskih držav – Avstrije, Madžarske, Irske, Češke in Slovaške. Spremlja jih 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol, med njimi sedem iz Šolskega centra Kranj. Sekcija v okviru promocije poklica tudi letos organizira učne delavnice za učence zadnje triade, kjer pod vodstvom izkušenih mojstrov spoznavajo pleskarska orodja, materiale in tehnike nanašanja barv.


Slikopleskarji bodo na šoli prepleskali več kot 4.000 kvadratnih metrov površin in opravili kar 1.100 prostovoljnih delovnih ur. Priizvedbi imajo ključno vlogo podjetja, brez katerih humanitarne akcije ne bi mogli izpeljati. JUB, najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv, ki letos praznuje 150-letnico, je za prenovo 30 učilnic zagotovil 2.700 litrov barv JUPOL. Akcijo so z donacijami podprla še podjetja Žima, Saint-Gobain, ITL ter turistična agencija Abctours, ki skrbi za prevoze dijakov in tujih udeležencev. Pri organizaciji je aktivno sodelovala tudi OOZ Hrastnik. Po besedah inž. Matjaža Majdiča, predsednika sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, vrednost letošnje akcije dosega 100.000 evrov.
Predsednik OZS Blaž Cvar je na srečanju z novinarji poudaril: »Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo izjemno ponosni na naše slikopleskarje, ki že 23 let skozi to veliko humanitarno in prostovoljsko akcijo izkazujejo svojo srčnost, solidarnost in predanost delu. Vsako leto zadnji petek v novembru brezplačno prenovijo eno izmed javnih ustanov, pri čemer vanjo vložijo svoj prosti čas, znanje in bogate izkušnje. Od leta 2014 to akcijo izvajajo skupaj s kolegi iz Evrope, kar kaže na mednarodno povezanost stroke in prizadevanja za profesionalizacijo poklica.« Izpostavil je tudi, da je za prihodnost panoge izjemnega pomena povezovanje mojstrov slikopleskarjev z mladimi – dijaki in vajenci slikopleskarskih šol, ki s takimi akcijami dobijo priložnost, da si pod budnim očesom mojstrov pridobijo praktične delovne izkušnje in spoznajo inovativne materiale, ki jih podjetja ponujajo na tržišču: »Doslej so s to tradicionalno akcijo slikopleskarji skupaj s podjetji podporniki javnim ustanovam, kot so šole, vrtci in bolnišnice, donirali že več kot 1,1 milijona evrov, kar je res impresivna številka, ki si zasluži vse naše spoštovanje.«
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je v svojem nagovoru dodal: »Na ministrstvu z velikim zadovoljstvom spremljamo prizadevanja OZS, ki z dobro organizacijo in znanjem krepi kadrovski bazen v ključnih obrtnih in gradbenih poklicih ter povezuje šole z gospodarstvom. Ta humanitarna akcija, ki jo slovenski slikopleskarji ustvarjajo skupaj s podjetji, je odličen primer, kako se strokovnost in solidarnost lahko združita v dobro skupnosti. Veseli me, da ta slovenski model zdaj uporabljajo že v petih evropskih državah. Z akcijo javnim ustanovam vsako leto prihranite pomembna sredstva in hkrati krepite ugled naše obrtne tradicije doma in v tujini. Vsem sodelujočim iskreno čestitam in se zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek.«


Vlogo JUB-a, glavnega sponzorja akcije, je predstavil izvršni direktor Željko Kovačevič: »V JUB-u smo ponosni, da že 23 let ostajamo največji podpornik te humanitarne akcije, v okviru katere zagotovimo vse potrebne barve in premaze ter strokovno barvno študijo za prenovo javnih ustanov. Letos, ko praznujemo 150-letnico podjetja, nas še posebej veseli, da lahko jubilej obeležimo z barvito prenovo učilnic hrastniške osnovne šole. Kot najstarejši slovenski proizvajalec barv v projektu sodelujemo z izdelki iz naše najuspešnejše družine JUPOL, za prenovo več kot 4.000 m² šolskih površin pa smo prispevali 2.700 litrov barv v izbranih odtenkih. V vseh teh letih smo z okolju in zdravju prijaznimi izdelki pomagali prenoviti številne bolnišnice, porodnišnice, šole in vrtce ter tako vračamo okolju del tistega, kar ustvarimo. Posebej bi izpostavil tudi odlično sodelovanje z OZS in sekcijo slikopleskarjev, ki jo v okviru JUB Akademije podpiramo z izobraževanji in predstavitvami inovativnih rešitev. Veseli smo, da bodo naše barve tudi v prihodnje razveseljevale učence in zaposlene na tej šoli.«
V Hrastniku je izbor njihove osnovne šole za izvedbo letošnje akcije požel veliko navdušenja. Ravnateljica Polona Dolanc je v imenu 484 učencev in 109 zaposlenih izrazila sodelujočim veliko zahvalo: «Izjemno smo veseli, da nam bodo v enem dnevu z lepimi pastelnimi odtenki brezplačno prepleskali vseh 30 šolskih učilnic, za kar bi sicer potrebovali več let. Vzdrževanje šole s pleskarskimi deli je nujno, a ga zaradi zahtevnosti izvajamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zdaj bo šola prenovljena v celoti, zato se vsi že veselimo ponedeljka, ko bomo vstopili v prijetno, barvno osveženo učno okolje. Za ves trud, ki ga vlagajo v prenovo naše šole, se vsem sodelujočim iz srca zahvaljujemo.«


Ravnateljici pritrjuje tudi župan Marko Funkl: »Šola, ki je bila v preteklosti delno zgrajena s prispevki občanov, bo danes prepleskana s prostovoljnim delom in družbeno odgovorno akcijo obrtnikov in pokroviteljev. To je močno sporočilo, da so vrednote sodelovanja in solidarnosti še žive ter bodo polepšale učno okolje našim učenkam, učencem in učiteljem. Občina Hrastnik izreka veliko zahvalo za to plemenito gesto.«
Dogodek je kot ambasador akcije popestril tudi Peter Kauzer, nekdanji učenec šole in eden najuspešnejših slovenskih kajakašev na divjih vodah.
Foto: Anže Petkovšek
Arhitektura
Nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo
V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.
Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«
Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi
Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.
Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.


Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)
Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.
Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:
»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«
Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada
Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:
- Prvo priznanje Piranesi:
Projekt Pokopališče Ankaran
Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine. - Drugo priznanje Piranesi:
Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
AKVS arhitektura
Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.


Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra
Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
EKOLOGIJA2 meseca nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
Arhitektura2 meseca nazajSmiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
-
Dizajn1 mesec nazajNova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja

