Connect with us

DOGODKI

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Objavljeno

dne

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”. Prelistati bo mogoče Dalmatinovo Biblijo, potežkati mamutov zob in še marsikaj.

Začetek muzejstva na slovenskem prostoru predstavlja Deželni muzej za Kranjsko, ki ga je 15. oktobra 1821, pred natanko 200 leti, ustanovil kranjski deželni zbor. Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), ki sta njegova dediča na Muzejski ulici 1 v Ljubljani, tako praznujeta 200. rojstni dan. Na rojstni dan so pripravili pester PROGRAM, ki ga bodo sklenili z rezanjem torte ob 18. uri.

DOMOLJUBNIM PRIJATELJEM ZNANOSTI
“Ob patriotizmu prebivalcev Kranjske, ki so ga pogosto izkazovali v mirnih dneh, pa tudi v dneh nevarnosti in nuj, lahko ob aktivnem sodelovanju z zaupanjem pričakujemo razcvet ustanove, katere cilj je razširiti najpomembnejše znanje za praktično življenje, doseči izboljšave v vseh industrijskih panogah in izkoristiti najbolj smiselno uporabo zakladov domovine,” je v pismu Domoljubnim prijateljem znanosti leta 1823 zapisal predsednik kranjskih deželnih stanov Jožef Kamilo Schmidburg.

“Običajno si ljudje za razne okrogle obletnice podarjamo zlat nakit, dobiš zlato medaljo za posebne dosežke, zato je povsem logično, da smo za takšno častitljivo obletnico pripravili razstavo o zlatu,” je kustosinja Mateja Kos pojasnila razloge, zakaj so za osrednjo razstavo ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije izbrali zlato. Številne izjemno zanimive predmete pa so prispevali muzeji in galerije iz vse Slovenije.

Razstave Zlata sled niso zastavili kronološko, pač pa so si jo zamislili v okviru štirih tematskih področij, in sicer Moč in oblastCerkev in svetoČast in slava ter Bogastvo in razkošje“Začetni del razstave govori o nastanku zlata, pridobivanju, ponarejanju, zlatonosnih rekah itd., konča pa se potem z zlatom v prenesenem pomenu v pregovorih, rekih, sodobni umetnosti, čisto na koncu pa zlato povežemo s časom,” je orisala pot razstave in pojasnila, od kod rek “čas je denar“. Eden od predmetov iz vsakdanjega življenja je mobilni telefon, ki za svoje delovanje uporablja zlato, in prav z njim so na razstavi od najzgodnejših predmetov rdečo nit pripeljali na cilj v sedanjost.

Dalmatinova Biblija, ki jo bo mogoče prelistati, a nadeti si bo treba rokavice.

Najljubša razstava v zadnjem času, ki navdušuje direktorja NMS-ja Pavla Cara, je Zlata sled“To je čudovita razstava, iz načrtov in osnutkov sem jo poznal, a ko sem prvič videl razstavljene predmete v živo, sem si rekel: ‘Vau, to je pa lepo!'” je dejal. Na vprašanje o najljubšem predmetu pa je dejal, da ga ni, ker ga je nemogoče izbrati, saj ima čisto vsak svojo zanimivo zgodbo.

Zakaj zlato intrigira človeka že tisočletja?

“Zlato se zelo lepo sveti in ta njegova barva se ne spreminja, ne korodira kot nekatere druge kovine, je zelo primerno za oblikovanje, zlahka se ga kuje in vliva. In tretji razlog – zlato je redko! Količina zlata na svetu je omejena,” je kustosinja numizmatičnega oddelka Alenka Miškec opisala lastnosti zlata, ki so botrovale temu, da je zlato objekt poželenja, odkar so ga ljudje prvič začeli uporabljati, to je nekako v obdobju bronaste dobe daleč v prazgodovini. “Od nekdaj se je zlato v večji meri uporabljalo za izdelavo dragocenih predmetov oz. nakita in še danes v ta namen porabimo več kot 50 odstotkov zlata, v tehnologiji na drugi strani pa 10 odstotkov, ker je zelo dober prevodnik – mobilni telefoni, računalniki, elektronika,” je dodala.

Keltska “zlata mrzlica” v Muri in Dravi

Predmeti iz numizmatične zbirke so vedno izjemno zanimivi, ker denar nima zgolj ene funkcije. “Na prvo žogo pomislimo, da gre za plačilno, menjalno sredstvo in sredstvo za shranjevanje, vendar ne, denar ima tudi vlogo promocije, je medij in nosilec sporočil ter oblasti oz. vladarske avtoritete. Vsak vladar se je upodobil na novcih,” je dodala Alenka Miškec in navedla primer zlatih medalj ljubljanskih škofov, ki so jih kovali s svojo podobo.

Na razstavi je mogoče videti tudi miniaturni keltski zlatnik, kakršne so Kelti izdelovali na Slovenskem v 2. st. pr. n. št., zlato pa so pridobivali v Muri in Dravi, ki sta edini zlatonosni reki pri nas še dandanes. Kelti so verjetno pridobivali zlato z izpiranjem rečnega proda na velikih glinenih krožnikih na praktično identičen način, kot to lahko gledamo v filmih o zlati mrzlici na ameriškem t. i. divjem zahodu.

Leta 1956 je bil v Ljubljani v središču rimskega mesta Emone odkrit zaklad, v katerem je bilo 22 večkratnih zlatnikov iz sredine 4. stoletja, obdobja, ki je bilo zaradi notranjih sporov v Rimskem cesarstvu izredno nemirno. Takrat se je namreč proticesar Magnencij odpravil proti Italiji s svojo vojsko z željo postati cesar in osvojiti Rim. S tem se seveda ni strinjal pravi cesar, ki ga je potrdil rimski senat, Konstancij II., sin Konstantina Velikega. V času tega pohoda je leta 352 rimska Ljubljana prešla na stran povzpetneža, ko je ta z omenjenim zakladom obdaril odličnega emonskega meščana, najverjetneje župana, ki mu je prostovoljno predal mesto. Magnencij je svojo pot končal s smrtjo leta 353, zaklad pa je bil zakopan avgusta 352, ko je Konstancij II. vnovič zavzel Ljubljano, meščan pa se je ustrašil in kovance zakopal ter se nikoli več ni vrnil, da bi jih izkopal.
Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Zlatniki propadlega uzurpatorja Magnencija

Na ogled bodo tudi neprecenljivi Magnencijevi zlatniki iz 4. st. n. št., najdeni v središču starodavne Emone v Ljubljani leta 1956. Magnencij je bil uzurpator, ki se je za oblast spopadel s cesarjem Konstancijem II., rimska Emona pa je za nekaj časa prešla pod njegovo oblast. “Gre za unikatno najdbo v svetovnem merilu, saj gre za izjemno redke zlatnike, ki so posledično izjemno dragoceni,” je pojasnila Miškec, da bo na ogled tudi delček emonskega zaklada.

Enkratna priložnost je tudi za ogled zlatnika za 14 dukatov, ki je unikat. Kranjski deželni stanovi so ga naredili in podarili Ferdinandu II. leta 1600 ob poroki z Marijo Ano Wittelsbaško. Na koncu zbirke so na ogled tudi slovenski spominski zlatniki, prvi še v tolarjih in novejši z nominalno vrednostjo 100 evrov, a kot je opozorila kustosinja, je zlato v njih vredno veliko veliko več. Enkratna priložnost za ogled vsega naštetega je predvsem zato, ker v muzeju še ni stalne numizmatične razstave, a to bodo popravili v prihodnjem letu, je zatrdila.

Zgodovina deželnega muzeja

“Gre za prvi celovit prikaz zgodovine Deželnega muzeja za Kranjsko in njegovih naslednikov. Marsikaj dolgo ni bilo jasno, začenši z datumom ustanovitve, ki ga zaznamujemo 15. oktobra v spomin na odločbo kranjskih deželnih stanov o ustanovitvi, a v resnici se tistega dne 1821 ni prav veliko zgodilo. Dokler niso prejeli potrditve navsezadnje cesarja, muzej formalno ni mogel zaživeti,” je o monografiji Narodni muzej Slovenije 200 let, ki je izšla ob jubileju, povedal kustos Tomaž Lazar, eden od glavnih urednikov. Cesarjeva potrditev je po njegovih besedah prišla nato leta 1826, leta 1831, ko v licejski stavbi uredijo prve prostore, pa javnost šele prvič res lahko stopi v muzej.

“Po prvotnih načrtih bi muzej moral postati polihistorsko središče, imel naj bi kustosa, ki se spozna na čisto vsa mogoča področja in se angažira tudi pri aktualnih izzivih, recimo velikih javnih projektih, naslednja funkcija pa naj bi bila tudi spodbujanje obrti in industrije,” je pojasnil Lazar in dodal, da je bilo to med drugim v dosedanjih objavah precej prezrto.

Tomaž Lazar, eden glavnih urednikov sveže izdane monografije Narodni muzej Slovenije 200 let.

Na okrogli mizi bodo poleg omenjene monografije o zgodovini NMS-ja predstavili tudi monografijo Dragocenosti narodnega muzeja, v kateri so napravili jagodni izbor najzanimivejših predmetov in 100. številko revije Scopolia, revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je prav tako posvečena 200-letnici.

“Zaodrje” – skriti zakladi muzejskih depojev

Na dan odprtih vrat si bo mogoče izjemoma ogledati tudi enega redkih ohranjenih srednjeveških vitrajev iz leta 1510 in nekatere druge izdelke ljubljanskih steklarn z začetka 16. stoletja. “Enega bodo ljudje lahko prijeli v roke, torej steklo iz 16. stoletja,” je pojasnila kustosinja Kos in dodala, da bo na ogled tudi produkcija keramične industrije 60. let 20. stoletja, ki bo poskrbela za malo nostalgije pri starejših obiskovalcih.

Žara s srcem Gabriela Girauda

Koliko neraziskanih zakladov se skriva v depojih? “Blazno veliko predmetov imamo, ki nikoli še niso bili predstavljeni javnosti. Naš oddelek skrbi za več kot 60.000 predmetov, si predstavljate, če bi hoteli vse to predstaviti, koliko razstavnih prostorov bi potrebovali? So pa to zagotovo izjemni kosi, ki si zaslužijo slej kot prej priti iz teme na svetlo,” je povedal kustos Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Eden njegovih najljubših predmetov, s katerimi se trenutno ukvarja, je srebrna in z zlatom okrašena žara brata Gabriela Girauda, ustanovitelja samostana trapistov v Rajhenburgu pri Brestanici.

Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. 

“Ko je umrl, so mu izrezali srce in ga dali v žaro, ga pokopali v Rajhenburgu na pokopališču Trapistov, njegovo telo pa odpeljali nazaj v Francijo. Naredili smo raziskave, ali gre dejansko za človeško srce, ali je to res njegovo srce, ugotovili pa smo tudi, s kakšnimi boleznimi se je spopadal. Dokazali smo, da gre za človeško srce, DNK je bil težje dokazljiv, ker je srce že sto let v formalinu in se je zabrisalo, smo pa ugotovili še, da je pater bolehal za kardiomiopatijo, pešanjem srca, to je bolezen, za katero tudi jaz boleham, tako da sva na neki način povezana,” je povedal Knez in dodal, da je po svetu ogromno ponarejenih relikviarjev, kjer gre pri domnevnih kosteh svetnika v resnici za prašičje, kokošje ali kakšne druge kosti.

Žara je trenutno na ogled na razstavi Zlata sled, potem pa jo bomo vrnili v Rajhenburg na razstavo Trapisti v Rajhenburgu“Na neki način se bo po dobrih stotih letih brat Gabriel vrnil v svoj samostan,” je sklenil.

Bronast limoški križ

Kustos Knez je za obiskovalce v depojskem muzejskem ‘zaodrju’ pripravil dva predmeta, in sicer bronast limoški križ iz 12. stoletja, gre za romanski križ, ki je izjemna redkost. “Ljudje ga bodo lahko tudi prijeli v roke, v rokavicah seveda,” je izpostavil unikatno priložnost za kaj takega. Drugi predmet pa je pipa gorjuške izdelave – višnjarica, ki je “lepa in atraktivna ter kot del slovenske dediščine toliko zanimivejša”. “Izdelovalci gorjuških pip izumirajo, samo enega imamo še, pa še ta ni od tam doma, ker se je priženil iz Štajerske in k sreči prevzel obrt in jo nadaljuje,” je pojasnil.

Bogastvo železnodobne zbirke

Po besedah kustosa Boštjana Laharnarja z arheološkega oddelka je železnodobna zbirka tako bogata, da bi z njo lahko napolnili vseh pet dvoran muzeja, in to še vedno ne bi bilo vse. Izmed predmetov je izpostavil trinožnik iz Kranja, gre za obredno posodo na treh nogah iz 8. st. pr. n. št., na kateri so verjetno kurili kadila, smolo. “Presenetljivo je, da je bil najden v Kranju, ker sicer najbolj primerljive predmete najdemo pri Etruščanih onkraj Apeninov,” je izpostavil.

V ‘muzejskem zaodrju’ pa bo bodo, tako Laharnar, na ogled med drugim tudi železnodobne bronaste posode ciste. “Priročne so bile tako za pitje kot za pokopavanje, v nekem trenutku je posoda, ki je služila na pojedinah, postala žara,” je dejal in dodal, da je zanimivo tudi, kako je ta isti tip posode lahko izjemno različnih dimenzij.

Boštjan Laharnar, oddelek za arheologijo.

Na ogled bo tudi kotliček z dvema ročkama. “Zelo všeč mi je teza moje profesorice Bibe Teržan, ki govori o tem, da gre za pokale zmagovalnih konj, ki so sodelovali v konjskih dirkah železne dobe. Za nagrado so dobili pokal in v njem nasut priboljšek,” je nadaljeval in dodal, da je zmagovalni konj dobil tudi imenitno zmagovalno opravo, ki bo prav tako na ogled. “Gre za unikatni izdelek železnodobnega rokodelca brez primerjave na svetu, ki je bil najden v Malenškovi gomili v Novem mestu,” je sklenil.

Zakladnica grafičnega kabineta

“Grafični kabinet je prava zakladnica likovnega gradiva, hranimo številne zbirke, npr. grafične odtise vseh mogočih tehnik od bakrorezov, lesorezov do jedkanic in litografij, pa tudi unikate, kot so risbe in akvareli,” je za MMC povedala vodja grafičnega kabineta Blaženka First in hkrati izpostavila tudi bogato zbirko fotografij, pri katerih ne moremo mimo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka na steklu. Prav Puhar bo med številnimi drugimi na ogled v kabinetu ob dnevu odprtih vrat ‘muzejskega zaodrja’.

Blaženka First, vodja grafičnega oddelka

“Izjemna je tudi zbirka bakroreznih plošč, še posebej plošč Florjančičevega zemljevida (Janez Dizma Florjančič), ki ga imajo nekateri oddelki odtisnjenega na papirju, grafični kabinet pa hrani matrice, torej grafične plošče, s katerimi je bil zemljevid odtisnjen,” je še pojasnila in ob tem navedla, da je bil Florjančič pravi ‘uomo universale oz. multipraktik’. Bil je menih cistercijanec, matematik, geograf, kartograf, astronom itd.

“Skupni imenovalec vsega tega gradiva je podlaga, nosilec, na katerega je narejen neki likovni zapis. Papir, pergament in npr. svila so krhki, nežni in občutljivi nosilci in so deležni posebnega režima razstavljanja, to gradivo nikoli ni razstavljeno permanentno, pač pa zgolj v omejenem času,” je še nadaljevala in dodala, da to, da gradiva ni na stalni razstavi, ne pomeni, da je “skrito pred javnostjo”. Če si hočemo ogledati, kar koli “skriva” grafični kabinet, se moramo zgolj naročiti vnaprej.

V tridesetih letih 16. stoletja se je evropska renesančna umetnost iztekla v manierizem, pretanjeni slog visoke estetske dovršenosti. Virtuozi grafičnega medija severno in južno od Alp so zapeli slavospev ženskemu aktu elegantnih položajev in čutne, dražljive lepote, najsi so podajali antične boginje ali junakinje iz Svetega pisma in svetniških legend.
Foto: Narodni muzej Slovenije

Prelistati bo mogoče Dalmatinovo biblijo

Po besedah vodje knjižnice NMS-ja Mateja Hreščaka bo na dan odprtih vrat v ‘zaodrju’ predstavljeno in javnosti pokazano tudi knjižnično skladišče, ki je sicer dostopno zgolj za zaposlene. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka restavriranje knjig, in se seznanili s starejšim delom fonda. “Imamo nekaj dejanskih dragocenosti: Dalmatinovo biblijo, Prešernovo diplomo in na novo odkriti Florjančičev zemljevid, ki verjetno datira v leto 1782,” je pojasnil in hitro dodal še Zoisova pisma in Vodnikove spise.

Matej Hreščak, vodja knjižnjice NMS-ja. 

Predstavitev restavratorskih in konservatorskih tehnik

Nataša Nemeček z oddelka za konzerviranje in restavriranje je glede muzejskega dneva odprtih vrat dejala, da bodo v restavratorski delavnici v ‘zaodrju’ obiskovalcem pokazali restavriranje kovinskih predmetov, kopistiko in eksperimentalno arheologijo. “Vsi konservatorsko-restavratorski postopki in izdelava kopij trajajo zelo dolgo, tako da bomo pokazali zgolj koncept dela,” pa je dodala njena kolegica z oddelka Eva Menart.

Pri kovinskih predmetih je po njunih besedah za naravoslovne raziskave primerna rentgenska fluorescenčna spektrometrija, s katero lahko ugotovijo sestavo kovinskih zlitin in tako lažje izberejo najprimernejše restavratorske tehnike. “Pri barvnih zlitinah velikokrat v preteklosti niso vedeli, ali je predmet pozlačen ali ne in je samo bronast,” je pojasnila Nemeček.

Restavratorske in konservatorske postopke bosta pojasnili in delno prikazali Eva Menart in Nataša Nemeček (od leve proti desni). 

Aktivne oblike podajanja znanja

“Interaktivni pristop teži k aktivni vključitvi obiskovalcev, kar je danes imperativ predstavljanja in interpretiranja. Ne gre za pretirano poenostavitev ali samo zabavo, temveč za metodo interpretacije, ki skozi praktično delo poveča doživetje, ponudi izkušnjo in s tem pripomore k boljšemu razumevanju in pomnjenju,” pa je povedala Andreja Breznik iz pedagoške službe.

Kam bo Narodni muzej zakorakal v prihodnjih 200 letih?

“Ravno danes razmišljamo o prehojenih 200 letih, izšla je monografija, pred dvema urama sem dobil prvi izvod v roke – čudovita knjiga! Z mislimi smo v preteklosti, jo pa bomo poskušali preslikati v prihodnost, slediti trendom muzealstva in se prilagajati novim izzivom na tem področju,” je odgovoril direktor NMS-ja Car in dodal, da načrtujejo širjenje zbirk in da bodo zagotovo ostali v trenutni stavbi.

Muzeji postajajo vedno bolj interaktivni in vse manj statični. “Razstave iz prejšnjega stoletja, ki so prikazovale toliko in toliko predmetov, ki zgolj ležijo na policah, so preživete. Danes hočemo obiskovalcu čim bolje predstaviti življenje oz. svet, kakršen je bil nekoč. Izjemna priložnost za to so virtualizacije. NMS sodeluje v širšem evropskem projektu, kjer raziskujemo dva rimska tabora, prikaz pa bo virtualiziran v sklopu stalne razstave, kjer se bo obiskovalec s 3D-očali lahko potopil v svet pred 2000 leti,” je navedel primer Car.

.Direktor NMS-ja Pavel Car

Prihaja Zgodovina Slovencev

Po besedah direktorja je eden ključnih projektov za naprej, ko se konča norija okoli 200-letnice, razstava Zgodovina Slovencev“To je tisto, kar nam manjka. Številni turisti, ki pridejo v muzej, sprašujejo, kje bi lahko videli še preostali del zgodovine tega področja, pa je nimamo,” je nadaljeval. Projekta se bodo lotili nemudoma, ko bo konec projektov v okviru 200-letnice, k sodelovanju pa povabili stroko z vseh vetrov od ljubljanske univerze in SAZU-ja do Arhiva RS in druglih muzejev, ki so dejavni na tem področju. Zadevo vidijo kot ‘vseslovenski projekt’, je zatrdil. Kdaj se pojavi prvi Slovenec? “Začne se v sredini 19. stoletja, ko se na slovenskih taborih začne uporabljati beseda Slovenec, prej smo bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci,” je odvrnil. Ljudem je bilo preprosto na taborih treba šele povedati in jih prepričati o tem, da so Slovenci.

Zakaj se obiskovalcem točno na 200. obletnico splača potruditi do NMS-ja?

“Zato, ker prvič kažemo oz. odpiramo skrite kotičke, ki jih obiskovalci nikoli nimajo priložnosti videti, pokazali bomo konservatorske delavnice, grafični kabinet in pa večji del knjižnice, ki je čudovita,” je k ogledu muzeja na praznični dan povabil direktor Car.

Kako težek je mamutov zob? Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije/David Kunc

Kako težak je mamutov zob?

Načrti za naslednjih 200 let? “Razrešiti prostorsko stisko, ki jo imamo vse od ustanovitve dalje, muzej se je razvijal, prostorska stiska pa skozi leta povečevala, le manjši del prostorov je namenjen prirodoslovnemu muzeju, zato imamo večino zbirk v najetih dislociranih prostorih. Cilj je, da so naše dragocene zbirke na varnem, močno upamo, da kot je predvideno v osnutku nacionalnega programa za kulturo, da se bo prirodoslovni muzej z investicijo pridobil lastne prostore,” pa je pojasnila direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

Zaščitni znak in simbol prirodoslovnega muzeja ostaja mamut, ki je bil dolgo največji muzejski eksponat. “Še iz časa naše mladosti si vsi najbolj zapomnijo mamuta, danes pa tudi okostje samice brazdastega kita Leonore,” je poudarila direktorica.

Direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

V prirodoslovnem muzeju bodo po njenih besedah na rojstni dan predstavili slikanico o Ljubljanskem barju – Ljubljansko barje v muzeju – močvirje in barje, in sicer v prostoru s prenovljeno Barjansko dioramo. Med drugim si bo organizirano mogoče ogledati tudi razstavo Ščepec soli, na kateri je glavni lik Martin Krpan, ki se zelo dobro spozna na sol.

“V mamutovi dvorani bo predstavljen originalen zob, kako težak je? Dotikanje bo dovoljeno,” je povabila k obisku in dodala, da bo jutri prvič mamut “oživel” na zaslonu, na katerem bodo s pomočjo kamere iz oči v oči z velikim kosmatincem tudi obiskovalci.

Okraševanje muzejske avle za rojstnodnevno praznovanje, prav tu bodo ob 18. uri razrezali torto – vabljeni, je dejala Petra Grom iz NMS-ja. 

ROJSTNODNEVNI PROGRAM

13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem s predstavitvijo nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije

15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi

15.30–17.30 Muzejsko zaodrje – Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.30–16.00 in 16.30–17.00 Knjižnica
16.00–16.30 in 17.00–17.30 Grafični kabinet
15.30–16.15 in 16.30–17.15 Oddelek za konserviranje in restavriranje
16.00–17.00 ogled predmetov iz depoja Arheološkega oddelka
16.00–17.30 ogled predmetov iz depojev Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost

15.00–18.00 Interaktivni muzej
Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
Bleščeča viteška oprava
#ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
#ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre

Pridružite se kadar koli.

15.00–18.00 Kostanj in mošt

17.30–18.00 Nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče
Nastop orkestra v primeru slabega vremena odpade.

18.00 Rojstnodnevna torta

Vabljeni!

Vir: povzeto po MMC; FOTO: MMC (Gorazd Kosmač)

DOGODKI

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Objavljeno

dne

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici in simboliziral skupno prihodnost, je združil bogato kulturno dediščino, zgodovino in vizijo mirnega sobivanja.

Medtem ko je uradni del z nagovori popoldne potekal na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, se je umetniški del programa odvil na Trgu Edvarda Kardelja. Rdeča nit programa je bila, tako kot cel dan, skladba Insieme (Skupaj) Tota Cutugna, ob številnih nastopajočih pa so vstop v leto prestolovanja evropski kulturi pospremili s povezovanjem preteklosti in sedanjosti, pomenom kulture in dediščine ter spominom na prizorišča krvavih bojev, ki naj se ne ponovijo več.

“Edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti”
Na obeh straneh meje se je program odprtja odvijal cel dan. Naslovili so ga Od postaje do postaje. Glavna govorca uradnega dogodka sta bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella.

Z umetniškim delom, ki je podobno kot govori, poudaril sporočilo skupnega povezovanja in prijateljstva, sobivanja različnih držav in identitet v skupni Evropi, se je sklenil večji del otvoritvenega dogajanja EPK-ja. Foto: BoBo

“Nova Gorica, z roko v roki s sosednjo Gorico, prevzema odgovoren naziv evropske prestolnice kulture kot edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti, predvsem pa z odgovornostjo do naše skupne prihodnosti in do generacij naših otrok, ki si zaslužijo mir, svobodo in ustvarjalnost, je v nagovoru ob odprtju EPK-ja,” je med drugim dejala Nataša Pirc Musar. Vendar nikoli tako, da za te vrednote prikrajšamo ali zatiramo druge, je med drugim dodala. “Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot 20 leti postali del evropske družine, skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je še poudarila Pirc Musar.

Dan stoletne vizije o miru in svobodi
V uvodu je povedala, da se bo današnji 8. februar 2025 “v naša srca vtisnil kot zgodovinski dan”, ki ga je označila tudi kot dan stoletne vizije o miru, svobodi, dobrososedskih odnosih in medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in ljubezni.

Mattarella je podobno v uvodnih besedah poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za obe mesti, Novo Gorico in Gorico, za Slovenijo in Italijo ter za celotno Evropsko unijo. EPK Nova Gorica-Gorica ima po njegovih besedah globoke korenine v dolgotrajni poti prijateljstva in sprave, na katero sta stopili Slovenija in Italija, ki sta lahko po besedah Mattarelle na to upravičeno ponosni.

Projekt, ki nagovarja k solidarnosti in strpnosti
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na slovesnem odprtju spomnila, da sta bili slovenska država in demokracija utemeljeni prav na kulturi, brez katere danes ne bi govorili slovensko, ne bi živeli v svobodni in samostojni državi. Kot je še povedala, je pogumna odločitev, da Nova Gorica k sodelovanju povabi sosednjo Gorico, prinesla edinstveni projekt Evropske prestolnice kulture, ki s sloganom Gremo brezmejno nagovarja k solidarnosti in strpnosti.

Njen italijanski kolega Alessandro Giuli je prav tako poudaril pomen skupne kulture, ki po njegovih besedah zaznamuje tako slovenski kot italijanski narod. Dodal je, da so prav razlike lahko vir bogastva in lahko zbližujejo. Meje pa je, kot je še dejal, moč presegati ob spoštovanju drugih. Tako Slovenijo in Italijo, ki sta obe del svobodnega sveta, druži tudi želja po miru in blagostanju, je še povedal.

Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili še podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina Massimiliano Fedriga, evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, Maltežan Glenn Micallef. Slednja sta direktorici Zavoda GO! 2025 Miji Lorbek tudi izročila 1,5 milijona evra vredno nagrado Meline Merkuri, ki jo podeljuje Evropska komisija.

“Danes se piše zgodovina”
Tudi Marta Kos je dejala, da se danes v Novi Gorici in Gorici piše zgodovina. Spomnila je tudi na današnji dialog s 40 mladimi iz vse Evrope, ki so jim želeli predstaviti, kaj pomeni, ko mesti, ki ju je nekoč zgodovina razdvajala, danes živita skupaj v EU-ju. Hoteli so jim prikazati, kako pomembni so sprava, dobri, prijateljski sosedski odnosi in regionalno sodelovanje ter kako ključno je, da se naučimo odpuščati in živeti v sočutju.

Glenn Micallef pa je izrazil ponos na bogato in raznoliko kulturo in kulturno dediščino v EU-ju ter dodal, da kultura zbližuje, gradi mostove in presega meje. Prek kulture je moč po njegovih besedah spodbujati evropske vrednote, demokracijo, vključevanje, solidarnost in raznolikost. Spomnil je tudi, da letos zaznamujemo 40 let pobude Evropska prestolnica kulture.

“Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi”
V sklopu umetniškega dela je zbrane nagovoril slovenski premier Robert Golob, ki je med drugim poudaril, da je pomembno, da Evropi in svetu pošljemo sporočilo “nikoli več, nikoli več sovraštva, nikoli več izključevanja, hujskanja brata proti bratu ali naroda proti narodu. Sporočilo, ki temelji na skupnih evropskih sanjah. Zato je toliko bolj pomembno, da ravno od tu, s koščka sveta, kjer ga je zgodovina neusmiljeno tepla in kjer so bila bridka jekla tista, ki so še posebej neusmiljeno žela, kjer je hči planin krvava tekla, pošljemo sporočilo sodelovanja in povezovanja. Če je nam uspelo narediti te pomembne korake, ki so tukaj z nami, potem to zmorejo vsi. Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi.”

Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu
Tudi umetniški del slovesnosti je poudaril sporočilo skupnega povezovanja in prijateljstva, sobivanja različnih držav in identitet v skupni Evropi. Povezal je preteklost in sedanjost, pozabili pa niso niti na temna poglavja zgodovine tega prostora, da ne bi ponavljali napak zgodovine. Golobovemu govoru je sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač, ki je zaigral na neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu. Spremljali so ga pihalni orkestri iz Idrije in Cerknega.

V duhu Tota Cotugna: Insieme, unite, unite, Europe!
V točkah, s katerimi so organizatorji projekta predstavili posamezne programe, so sodelovali igralci Lara FortunaMartin MlakarFrancesco BorchiGaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking DevilsDuo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti RaivenLaura UlloaGregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki je bila rdeča nit slavnostnega dne. Na oder so se povzpeli tudi kurenti, ki so iz najstarejšega slovenskega mesta v najmlajše pripeljali pod Unescom zaščiteno dediščino.

Dnevni del odprtja evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica se je začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa potuje po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavi. Sodeluje več kot 2000 nastopajočih, prav tako mesti ob tem dnevu gostita številne ugledne goste.

Parada ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka se je začel dopoldne, ko so z goriške postaje krenili združeni pihalni orkestri, ki so pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer je glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik sta jih pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki sta nagovorila meščane in goste od vsepovsod. “Kljub težki in tragični preteklosti na tem čezmejnem območju skupaj dokazujemo, da je sožitje in sodelovanje mogoče, še več, da se lahko razvijamo skupaj. V tem duhu in na osnovi evropskih vrednot smo skupaj zasnovali tudi projekt Evropske prestolnice kulture in uspelo nam je,” je poudaril novogoriški župan. “Ko bodo luči Evropske prestolnice kulture decembra ugasnile, se bo začela naša nova skupna pot, obogatena z dediščino tega projekta, z novimi investicijami, kulturnimi vsebinami in zasnovanimi projekti. Temu prostoru naj prinesejo nove priložnosti in nov razvoj,” je sklenil Turel.

Goriški župan Rodolfo Ziberna je dejal, da gre za trenutek veselja, potem ko ponoči ni spal kot pred izpiti. Po njegovih besedah je EPK v somestju na meji med Slovenijo in Italijo prvi tako odmeven dogodek v obeh mestih, Evropi in širše. “Začenja se nova doba,” je dejal goriški župan in izrazil prepričanje, da skupni dogodek pomeni preporod v odnosih. Ob koncu je objel in poljubil svojega novogoriškega kolega, s katerim se je po lastnih besedah v zadnjem obdobju videl večkrat kot s soprogo.

Čezmejna parada z množico nastopajočih je prinesla bogat kulturni program. K sodelovanju so povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki v dveurni paradi, ki sta jo pripravila Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo je parada prešla na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, na katerem jo znova pričakujeta oba župana.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

EPK 2025: Pistolettova krogla namesto bakle

Objavljeno

dne

V okviru parade, s katero se bodo v soboto začele slovesnosti ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025, se bo iz Gorice v Novo Gorico zakotalila znamenita krogla iz časopisnih izrezkov – skulptura italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki bo imela simbolično funkcijo bakle miru.

Umetnino bodo s Travnika na italijanski strani pred novogoriško mestno hišo ponesle roke mladih.

Umetnina, prirejena za slavnostno priložnost
Gre za Časopisno skulpturo – kroglo, obloženo s časopisnimi izrezki –, ki jo je Pistoletto zasnoval že v 60. letih 20. stoletja, od takrat pa je prepotovala že lep del sveta. Za EPK bo oblepljena s članki o prelomnih dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino Goriške, o katerih sta poročala časopisa Primorski dnevnik in Il Piccolo. Pri sklepni fazi ustvarjanja skulpture pa sodelujejo dijaki goriške umetniške srednje šole Maksa Fabianija.

Po poročanju časopisa slovenske manjšine v Furlaniji – Julijski krajini Primorski dnevnik bodo dijaki kroglo polepili s starimi članki obeh časopisov o pariški mirovni pogodbi, osimskih sporazumihvojni za osamosvojitev Slovenije, vstopu Slovenije v EU, območju izvajanja schengenskega sporazumarazglasitvi osvojitve naziva EPK in goriškem obisku predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle leta 2021. Na krogli bo tudi kopija prvega izvoda Primorskega dnevnika, ki je izšel maja 1945 v Trstu.

Na odprtju EPK-ja bo krogla začela svojo pot na glavnem trgu v Gorici, od koder jo bo okrog 13. ure približno 300 mladih članov krajevnih športnih društev in nekaj vrhunskih športnikov kotalilo po ulicah vse do Erjavčeve ulice na meji s Slovenijo. Tam bo prešla v roke slovenske mladine, ki jo bo nesla na prizorišče umetniškega spektakla EPK-ja na trg Edvarda Kardelja pred mestno hišo, kjer naj bi jo osvetlili kot baklo miru.

Prvi performans z delom Sfera di giornali se je zgodil leta 1967 v Torinu. Izhaja iz ideje, da umetnina iz “svetega prostora umetnosti” preide v svet in se “aktivira” v samem srcu družbe. (Na neki način ubira obratno pot kot Marcel Duchamp, ki je s svojo Fontano navaden predmet posvetil s selitvijo v tempelj umetnosti.) 

Projekt je predlagal umetnik sam
Po pisanju italijanskih medijev se je ideja, da bi krogla postala del EPK-ja, porodila prav Pistolettu, ko je pred dobrim letom v Furlaniji pripravljal razstavo Tretja Zemlja. V vili Manin se je končala pretekli mesec. “To je neverjeten trenutek: dejstvo, da lahko dve mesti postaneta simbol skupne kulture, se mi zdi kot nekakšen kulturni parlament, ki lahko s Časopisno kroglo združi ljudi na ulici,” je po pisanju spletne strani imagazine dejal Pistoletto.

Po odprtju naj bi se krogla znamenitega italijanskega umetnika, ki so mu v Cukrarni v Ljubljani leta 2022 posvetili obsežno razstavo, vrnila v Gorico, kjer bo na vidnem javnem mestu pričala o umetnosti na odprtju EPK-ja.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja

Objavljeno

dne

Novi Gorici so predstavili program slovesnosti ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture, ki se bo na obeh straneh meje zgodila na slovenski kulturni praznik, 8. februarja.

Dnevni del odprtja Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica z imenom Od postaje do postaje se bo začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa bo potoval po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavil. Kot je na novinarski konferenci v Novi Gorici povedala režiserka in idejna vodja slovesnosti Neda Rusjan Bric, bo skupno sodelovalo več kot 2000 nastopajočih, prav tako bosta mesti gostili številne ugledne goste; med drugim prihaja italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Program Od postaje do postaje si je naslov izposodil od vplivnega albuma Davida Bowieja iz leta 1976, Station to Station; na njem sta med drugim komada Wild Is the Wind in Golden Years. Foto: GO! 2025

Parada bo ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka bo trajal od 10. do 15. ure. Z goriške postaje bodo združeni pihalni orkestri pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer bo glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik jih bosta ob 11.15 pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki bosta nagovorila meščane Gorice in goste od vsepovsod, z bogatim kulturnim programom pa se bo začela čezmejna parada z množico nastopajočih. Kot obljubljajo organizatorji, naj bi jih bilo več kot 700 na vsaki strani meje.

K sodelovanju so namreč povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki bodo v dveurni paradi, ki jo pripravljata Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo bo parada prešla okoli 14. ure na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, kjer jo bosta ob 15. uri spet pričakala oba župana.

Uradno odprtje bo vrhunec doživelo ob 16. uri z nagovori na Trgu Evrope.

Simbolična postojanka na Trgu Evrope
Uradno odprtje bo vrhunec doživelo ob 16. uri z nagovori na Trgu Evrope. Omenjeni trg, ki je delno v Sloveniji, delno pa v Italiji, združuje obe mesti in ima visoko simbolno vrednost za prebivalce obeh Goric. Kot so že med pripravami na EPK obljubili predstavniki obeh občin, bo po obnovi tu nastal zeleni prostor za srečanja, zabavo in kulturne prireditve.

Osmega februarja bodo tam nastopili predvsem govorniki, poleg predsednice države Nataše Pirc Musar in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle bodo spregovorili še številni drugi visoki predstavniki Slovenije, Italije in Evropske komisije, policijska orkestra obeh držav pa bosta izvedla himne Slovenije, Italije in Evropske unije. Kot še poudarjajo organizatorji, je prostor na Trgu Evrope precej omejen, potekali pa bodo tudi strogi varnostni ukrepi, zato bodo lahko obiskovalci dogajanje spremljali tudi na Bevkovem trgu in goriškem Travniku.

Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici se bo začel ob 18. uri s pozdravom slovenskega premierja Roberta Goloba, ki mu bo sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač. Ta bo zaigral na neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejši instrument na svetu. Spremljali ga bodo pihalni orkestri iz Idrije in iz Cerknega.

Multiinstrumentalist Boštjan Gombač igra na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, imenovane tudi tidldibab. Foto: Cankarjev dom

V točkah, s katerimi bodo organizatorji projekta predstavili posamezne programe, bodo sodelovali igralci Lara Fortuna, Martin Mlakar, Francesco Borchi, Gaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking Devils, Duo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti Raiven, Laura Ulloa, Gregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki bo rdeča nit slavnostnega dne. Ob tem organizatorji pripravljajo še nekaj presenečenj.

Celodnevno dogajanje bo nadgradila brezmejna zabava z začetkom ob 18.45. DJ Brina Knauss bo začela dogajanje na Trgu Edvarda Kardelja in še dobro uro zabavala goste na istem prizorišču. Na Trgu Evrope se bo ob 20.30 začela zabava z drugima DJ-jema; nastopila bosta Daddy G in Andy Smith. Za ljubitelje žive glasbe pa bo ob 20.00 na Bevkovem trgu nastopila skupina MRFY. Zabava se bo nadaljevala pozno v noč po barih, klubih in restavracijah obeh mest.

Skupina MRFY bo narekovala večerni tempo na Bevkovem trgu. 

Na novogoriški občini opozarjajo na zapore cest zaradi prireditve. Najdlje bo zaprta Kidričeva ulica od krožišča z Ulico Tolminskih puntarjev in Erjavčevo ulico do OTP banke, in sicer že od dneva pred prireditvijo do nedelje, 9. februarja. Na dan prireditve bosta delno zaprti tudi Erjavčeva ulica in Ulica Tolminskih puntarjev.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA22 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali1 teden nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO