Connect with us

DOGODKI

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Objavljeno

dne

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”. Prelistati bo mogoče Dalmatinovo Biblijo, potežkati mamutov zob in še marsikaj.

Začetek muzejstva na slovenskem prostoru predstavlja Deželni muzej za Kranjsko, ki ga je 15. oktobra 1821, pred natanko 200 leti, ustanovil kranjski deželni zbor. Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), ki sta njegova dediča na Muzejski ulici 1 v Ljubljani, tako praznujeta 200. rojstni dan. Na rojstni dan so pripravili pester PROGRAM, ki ga bodo sklenili z rezanjem torte ob 18. uri.

DOMOLJUBNIM PRIJATELJEM ZNANOSTI
“Ob patriotizmu prebivalcev Kranjske, ki so ga pogosto izkazovali v mirnih dneh, pa tudi v dneh nevarnosti in nuj, lahko ob aktivnem sodelovanju z zaupanjem pričakujemo razcvet ustanove, katere cilj je razširiti najpomembnejše znanje za praktično življenje, doseči izboljšave v vseh industrijskih panogah in izkoristiti najbolj smiselno uporabo zakladov domovine,” je v pismu Domoljubnim prijateljem znanosti leta 1823 zapisal predsednik kranjskih deželnih stanov Jožef Kamilo Schmidburg.

“Običajno si ljudje za razne okrogle obletnice podarjamo zlat nakit, dobiš zlato medaljo za posebne dosežke, zato je povsem logično, da smo za takšno častitljivo obletnico pripravili razstavo o zlatu,” je kustosinja Mateja Kos pojasnila razloge, zakaj so za osrednjo razstavo ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije izbrali zlato. Številne izjemno zanimive predmete pa so prispevali muzeji in galerije iz vse Slovenije.

Razstave Zlata sled niso zastavili kronološko, pač pa so si jo zamislili v okviru štirih tematskih področij, in sicer Moč in oblastCerkev in svetoČast in slava ter Bogastvo in razkošje“Začetni del razstave govori o nastanku zlata, pridobivanju, ponarejanju, zlatonosnih rekah itd., konča pa se potem z zlatom v prenesenem pomenu v pregovorih, rekih, sodobni umetnosti, čisto na koncu pa zlato povežemo s časom,” je orisala pot razstave in pojasnila, od kod rek “čas je denar“. Eden od predmetov iz vsakdanjega življenja je mobilni telefon, ki za svoje delovanje uporablja zlato, in prav z njim so na razstavi od najzgodnejših predmetov rdečo nit pripeljali na cilj v sedanjost.

Dalmatinova Biblija, ki jo bo mogoče prelistati, a nadeti si bo treba rokavice.

Najljubša razstava v zadnjem času, ki navdušuje direktorja NMS-ja Pavla Cara, je Zlata sled“To je čudovita razstava, iz načrtov in osnutkov sem jo poznal, a ko sem prvič videl razstavljene predmete v živo, sem si rekel: ‘Vau, to je pa lepo!'” je dejal. Na vprašanje o najljubšem predmetu pa je dejal, da ga ni, ker ga je nemogoče izbrati, saj ima čisto vsak svojo zanimivo zgodbo.

Zakaj zlato intrigira človeka že tisočletja?

“Zlato se zelo lepo sveti in ta njegova barva se ne spreminja, ne korodira kot nekatere druge kovine, je zelo primerno za oblikovanje, zlahka se ga kuje in vliva. In tretji razlog – zlato je redko! Količina zlata na svetu je omejena,” je kustosinja numizmatičnega oddelka Alenka Miškec opisala lastnosti zlata, ki so botrovale temu, da je zlato objekt poželenja, odkar so ga ljudje prvič začeli uporabljati, to je nekako v obdobju bronaste dobe daleč v prazgodovini. “Od nekdaj se je zlato v večji meri uporabljalo za izdelavo dragocenih predmetov oz. nakita in še danes v ta namen porabimo več kot 50 odstotkov zlata, v tehnologiji na drugi strani pa 10 odstotkov, ker je zelo dober prevodnik – mobilni telefoni, računalniki, elektronika,” je dodala.

Keltska “zlata mrzlica” v Muri in Dravi

Predmeti iz numizmatične zbirke so vedno izjemno zanimivi, ker denar nima zgolj ene funkcije. “Na prvo žogo pomislimo, da gre za plačilno, menjalno sredstvo in sredstvo za shranjevanje, vendar ne, denar ima tudi vlogo promocije, je medij in nosilec sporočil ter oblasti oz. vladarske avtoritete. Vsak vladar se je upodobil na novcih,” je dodala Alenka Miškec in navedla primer zlatih medalj ljubljanskih škofov, ki so jih kovali s svojo podobo.

Na razstavi je mogoče videti tudi miniaturni keltski zlatnik, kakršne so Kelti izdelovali na Slovenskem v 2. st. pr. n. št., zlato pa so pridobivali v Muri in Dravi, ki sta edini zlatonosni reki pri nas še dandanes. Kelti so verjetno pridobivali zlato z izpiranjem rečnega proda na velikih glinenih krožnikih na praktično identičen način, kot to lahko gledamo v filmih o zlati mrzlici na ameriškem t. i. divjem zahodu.

Leta 1956 je bil v Ljubljani v središču rimskega mesta Emone odkrit zaklad, v katerem je bilo 22 večkratnih zlatnikov iz sredine 4. stoletja, obdobja, ki je bilo zaradi notranjih sporov v Rimskem cesarstvu izredno nemirno. Takrat se je namreč proticesar Magnencij odpravil proti Italiji s svojo vojsko z željo postati cesar in osvojiti Rim. S tem se seveda ni strinjal pravi cesar, ki ga je potrdil rimski senat, Konstancij II., sin Konstantina Velikega. V času tega pohoda je leta 352 rimska Ljubljana prešla na stran povzpetneža, ko je ta z omenjenim zakladom obdaril odličnega emonskega meščana, najverjetneje župana, ki mu je prostovoljno predal mesto. Magnencij je svojo pot končal s smrtjo leta 353, zaklad pa je bil zakopan avgusta 352, ko je Konstancij II. vnovič zavzel Ljubljano, meščan pa se je ustrašil in kovance zakopal ter se nikoli več ni vrnil, da bi jih izkopal.
Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Zlatniki propadlega uzurpatorja Magnencija

Na ogled bodo tudi neprecenljivi Magnencijevi zlatniki iz 4. st. n. št., najdeni v središču starodavne Emone v Ljubljani leta 1956. Magnencij je bil uzurpator, ki se je za oblast spopadel s cesarjem Konstancijem II., rimska Emona pa je za nekaj časa prešla pod njegovo oblast. “Gre za unikatno najdbo v svetovnem merilu, saj gre za izjemno redke zlatnike, ki so posledično izjemno dragoceni,” je pojasnila Miškec, da bo na ogled tudi delček emonskega zaklada.

Enkratna priložnost je tudi za ogled zlatnika za 14 dukatov, ki je unikat. Kranjski deželni stanovi so ga naredili in podarili Ferdinandu II. leta 1600 ob poroki z Marijo Ano Wittelsbaško. Na koncu zbirke so na ogled tudi slovenski spominski zlatniki, prvi še v tolarjih in novejši z nominalno vrednostjo 100 evrov, a kot je opozorila kustosinja, je zlato v njih vredno veliko veliko več. Enkratna priložnost za ogled vsega naštetega je predvsem zato, ker v muzeju še ni stalne numizmatične razstave, a to bodo popravili v prihodnjem letu, je zatrdila.

Zgodovina deželnega muzeja

“Gre za prvi celovit prikaz zgodovine Deželnega muzeja za Kranjsko in njegovih naslednikov. Marsikaj dolgo ni bilo jasno, začenši z datumom ustanovitve, ki ga zaznamujemo 15. oktobra v spomin na odločbo kranjskih deželnih stanov o ustanovitvi, a v resnici se tistega dne 1821 ni prav veliko zgodilo. Dokler niso prejeli potrditve navsezadnje cesarja, muzej formalno ni mogel zaživeti,” je o monografiji Narodni muzej Slovenije 200 let, ki je izšla ob jubileju, povedal kustos Tomaž Lazar, eden od glavnih urednikov. Cesarjeva potrditev je po njegovih besedah prišla nato leta 1826, leta 1831, ko v licejski stavbi uredijo prve prostore, pa javnost šele prvič res lahko stopi v muzej.

“Po prvotnih načrtih bi muzej moral postati polihistorsko središče, imel naj bi kustosa, ki se spozna na čisto vsa mogoča področja in se angažira tudi pri aktualnih izzivih, recimo velikih javnih projektih, naslednja funkcija pa naj bi bila tudi spodbujanje obrti in industrije,” je pojasnil Lazar in dodal, da je bilo to med drugim v dosedanjih objavah precej prezrto.

Tomaž Lazar, eden glavnih urednikov sveže izdane monografije Narodni muzej Slovenije 200 let.

Na okrogli mizi bodo poleg omenjene monografije o zgodovini NMS-ja predstavili tudi monografijo Dragocenosti narodnega muzeja, v kateri so napravili jagodni izbor najzanimivejših predmetov in 100. številko revije Scopolia, revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je prav tako posvečena 200-letnici.

“Zaodrje” – skriti zakladi muzejskih depojev

Na dan odprtih vrat si bo mogoče izjemoma ogledati tudi enega redkih ohranjenih srednjeveških vitrajev iz leta 1510 in nekatere druge izdelke ljubljanskih steklarn z začetka 16. stoletja. “Enega bodo ljudje lahko prijeli v roke, torej steklo iz 16. stoletja,” je pojasnila kustosinja Kos in dodala, da bo na ogled tudi produkcija keramične industrije 60. let 20. stoletja, ki bo poskrbela za malo nostalgije pri starejših obiskovalcih.

Žara s srcem Gabriela Girauda

Koliko neraziskanih zakladov se skriva v depojih? “Blazno veliko predmetov imamo, ki nikoli še niso bili predstavljeni javnosti. Naš oddelek skrbi za več kot 60.000 predmetov, si predstavljate, če bi hoteli vse to predstaviti, koliko razstavnih prostorov bi potrebovali? So pa to zagotovo izjemni kosi, ki si zaslužijo slej kot prej priti iz teme na svetlo,” je povedal kustos Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Eden njegovih najljubših predmetov, s katerimi se trenutno ukvarja, je srebrna in z zlatom okrašena žara brata Gabriela Girauda, ustanovitelja samostana trapistov v Rajhenburgu pri Brestanici.

Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. 

“Ko je umrl, so mu izrezali srce in ga dali v žaro, ga pokopali v Rajhenburgu na pokopališču Trapistov, njegovo telo pa odpeljali nazaj v Francijo. Naredili smo raziskave, ali gre dejansko za človeško srce, ali je to res njegovo srce, ugotovili pa smo tudi, s kakšnimi boleznimi se je spopadal. Dokazali smo, da gre za človeško srce, DNK je bil težje dokazljiv, ker je srce že sto let v formalinu in se je zabrisalo, smo pa ugotovili še, da je pater bolehal za kardiomiopatijo, pešanjem srca, to je bolezen, za katero tudi jaz boleham, tako da sva na neki način povezana,” je povedal Knez in dodal, da je po svetu ogromno ponarejenih relikviarjev, kjer gre pri domnevnih kosteh svetnika v resnici za prašičje, kokošje ali kakšne druge kosti.

Žara je trenutno na ogled na razstavi Zlata sled, potem pa jo bomo vrnili v Rajhenburg na razstavo Trapisti v Rajhenburgu“Na neki način se bo po dobrih stotih letih brat Gabriel vrnil v svoj samostan,” je sklenil.

Bronast limoški križ

Kustos Knez je za obiskovalce v depojskem muzejskem ‘zaodrju’ pripravil dva predmeta, in sicer bronast limoški križ iz 12. stoletja, gre za romanski križ, ki je izjemna redkost. “Ljudje ga bodo lahko tudi prijeli v roke, v rokavicah seveda,” je izpostavil unikatno priložnost za kaj takega. Drugi predmet pa je pipa gorjuške izdelave – višnjarica, ki je “lepa in atraktivna ter kot del slovenske dediščine toliko zanimivejša”. “Izdelovalci gorjuških pip izumirajo, samo enega imamo še, pa še ta ni od tam doma, ker se je priženil iz Štajerske in k sreči prevzel obrt in jo nadaljuje,” je pojasnil.

Bogastvo železnodobne zbirke

Po besedah kustosa Boštjana Laharnarja z arheološkega oddelka je železnodobna zbirka tako bogata, da bi z njo lahko napolnili vseh pet dvoran muzeja, in to še vedno ne bi bilo vse. Izmed predmetov je izpostavil trinožnik iz Kranja, gre za obredno posodo na treh nogah iz 8. st. pr. n. št., na kateri so verjetno kurili kadila, smolo. “Presenetljivo je, da je bil najden v Kranju, ker sicer najbolj primerljive predmete najdemo pri Etruščanih onkraj Apeninov,” je izpostavil.

V ‘muzejskem zaodrju’ pa bo bodo, tako Laharnar, na ogled med drugim tudi železnodobne bronaste posode ciste. “Priročne so bile tako za pitje kot za pokopavanje, v nekem trenutku je posoda, ki je služila na pojedinah, postala žara,” je dejal in dodal, da je zanimivo tudi, kako je ta isti tip posode lahko izjemno različnih dimenzij.

Boštjan Laharnar, oddelek za arheologijo.

Na ogled bo tudi kotliček z dvema ročkama. “Zelo všeč mi je teza moje profesorice Bibe Teržan, ki govori o tem, da gre za pokale zmagovalnih konj, ki so sodelovali v konjskih dirkah železne dobe. Za nagrado so dobili pokal in v njem nasut priboljšek,” je nadaljeval in dodal, da je zmagovalni konj dobil tudi imenitno zmagovalno opravo, ki bo prav tako na ogled. “Gre za unikatni izdelek železnodobnega rokodelca brez primerjave na svetu, ki je bil najden v Malenškovi gomili v Novem mestu,” je sklenil.

Zakladnica grafičnega kabineta

“Grafični kabinet je prava zakladnica likovnega gradiva, hranimo številne zbirke, npr. grafične odtise vseh mogočih tehnik od bakrorezov, lesorezov do jedkanic in litografij, pa tudi unikate, kot so risbe in akvareli,” je za MMC povedala vodja grafičnega kabineta Blaženka First in hkrati izpostavila tudi bogato zbirko fotografij, pri katerih ne moremo mimo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka na steklu. Prav Puhar bo med številnimi drugimi na ogled v kabinetu ob dnevu odprtih vrat ‘muzejskega zaodrja’.

Blaženka First, vodja grafičnega oddelka

“Izjemna je tudi zbirka bakroreznih plošč, še posebej plošč Florjančičevega zemljevida (Janez Dizma Florjančič), ki ga imajo nekateri oddelki odtisnjenega na papirju, grafični kabinet pa hrani matrice, torej grafične plošče, s katerimi je bil zemljevid odtisnjen,” je še pojasnila in ob tem navedla, da je bil Florjančič pravi ‘uomo universale oz. multipraktik’. Bil je menih cistercijanec, matematik, geograf, kartograf, astronom itd.

“Skupni imenovalec vsega tega gradiva je podlaga, nosilec, na katerega je narejen neki likovni zapis. Papir, pergament in npr. svila so krhki, nežni in občutljivi nosilci in so deležni posebnega režima razstavljanja, to gradivo nikoli ni razstavljeno permanentno, pač pa zgolj v omejenem času,” je še nadaljevala in dodala, da to, da gradiva ni na stalni razstavi, ne pomeni, da je “skrito pred javnostjo”. Če si hočemo ogledati, kar koli “skriva” grafični kabinet, se moramo zgolj naročiti vnaprej.

V tridesetih letih 16. stoletja se je evropska renesančna umetnost iztekla v manierizem, pretanjeni slog visoke estetske dovršenosti. Virtuozi grafičnega medija severno in južno od Alp so zapeli slavospev ženskemu aktu elegantnih položajev in čutne, dražljive lepote, najsi so podajali antične boginje ali junakinje iz Svetega pisma in svetniških legend.
Foto: Narodni muzej Slovenije

Prelistati bo mogoče Dalmatinovo biblijo

Po besedah vodje knjižnice NMS-ja Mateja Hreščaka bo na dan odprtih vrat v ‘zaodrju’ predstavljeno in javnosti pokazano tudi knjižnično skladišče, ki je sicer dostopno zgolj za zaposlene. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka restavriranje knjig, in se seznanili s starejšim delom fonda. “Imamo nekaj dejanskih dragocenosti: Dalmatinovo biblijo, Prešernovo diplomo in na novo odkriti Florjančičev zemljevid, ki verjetno datira v leto 1782,” je pojasnil in hitro dodal še Zoisova pisma in Vodnikove spise.

Matej Hreščak, vodja knjižnjice NMS-ja. 

Predstavitev restavratorskih in konservatorskih tehnik

Nataša Nemeček z oddelka za konzerviranje in restavriranje je glede muzejskega dneva odprtih vrat dejala, da bodo v restavratorski delavnici v ‘zaodrju’ obiskovalcem pokazali restavriranje kovinskih predmetov, kopistiko in eksperimentalno arheologijo. “Vsi konservatorsko-restavratorski postopki in izdelava kopij trajajo zelo dolgo, tako da bomo pokazali zgolj koncept dela,” pa je dodala njena kolegica z oddelka Eva Menart.

Pri kovinskih predmetih je po njunih besedah za naravoslovne raziskave primerna rentgenska fluorescenčna spektrometrija, s katero lahko ugotovijo sestavo kovinskih zlitin in tako lažje izberejo najprimernejše restavratorske tehnike. “Pri barvnih zlitinah velikokrat v preteklosti niso vedeli, ali je predmet pozlačen ali ne in je samo bronast,” je pojasnila Nemeček.

Restavratorske in konservatorske postopke bosta pojasnili in delno prikazali Eva Menart in Nataša Nemeček (od leve proti desni). 

Aktivne oblike podajanja znanja

“Interaktivni pristop teži k aktivni vključitvi obiskovalcev, kar je danes imperativ predstavljanja in interpretiranja. Ne gre za pretirano poenostavitev ali samo zabavo, temveč za metodo interpretacije, ki skozi praktično delo poveča doživetje, ponudi izkušnjo in s tem pripomore k boljšemu razumevanju in pomnjenju,” pa je povedala Andreja Breznik iz pedagoške službe.

Kam bo Narodni muzej zakorakal v prihodnjih 200 letih?

“Ravno danes razmišljamo o prehojenih 200 letih, izšla je monografija, pred dvema urama sem dobil prvi izvod v roke – čudovita knjiga! Z mislimi smo v preteklosti, jo pa bomo poskušali preslikati v prihodnost, slediti trendom muzealstva in se prilagajati novim izzivom na tem področju,” je odgovoril direktor NMS-ja Car in dodal, da načrtujejo širjenje zbirk in da bodo zagotovo ostali v trenutni stavbi.

Muzeji postajajo vedno bolj interaktivni in vse manj statični. “Razstave iz prejšnjega stoletja, ki so prikazovale toliko in toliko predmetov, ki zgolj ležijo na policah, so preživete. Danes hočemo obiskovalcu čim bolje predstaviti življenje oz. svet, kakršen je bil nekoč. Izjemna priložnost za to so virtualizacije. NMS sodeluje v širšem evropskem projektu, kjer raziskujemo dva rimska tabora, prikaz pa bo virtualiziran v sklopu stalne razstave, kjer se bo obiskovalec s 3D-očali lahko potopil v svet pred 2000 leti,” je navedel primer Car.

.Direktor NMS-ja Pavel Car

Prihaja Zgodovina Slovencev

Po besedah direktorja je eden ključnih projektov za naprej, ko se konča norija okoli 200-letnice, razstava Zgodovina Slovencev“To je tisto, kar nam manjka. Številni turisti, ki pridejo v muzej, sprašujejo, kje bi lahko videli še preostali del zgodovine tega področja, pa je nimamo,” je nadaljeval. Projekta se bodo lotili nemudoma, ko bo konec projektov v okviru 200-letnice, k sodelovanju pa povabili stroko z vseh vetrov od ljubljanske univerze in SAZU-ja do Arhiva RS in druglih muzejev, ki so dejavni na tem področju. Zadevo vidijo kot ‘vseslovenski projekt’, je zatrdil. Kdaj se pojavi prvi Slovenec? “Začne se v sredini 19. stoletja, ko se na slovenskih taborih začne uporabljati beseda Slovenec, prej smo bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci,” je odvrnil. Ljudem je bilo preprosto na taborih treba šele povedati in jih prepričati o tem, da so Slovenci.

Zakaj se obiskovalcem točno na 200. obletnico splača potruditi do NMS-ja?

“Zato, ker prvič kažemo oz. odpiramo skrite kotičke, ki jih obiskovalci nikoli nimajo priložnosti videti, pokazali bomo konservatorske delavnice, grafični kabinet in pa večji del knjižnice, ki je čudovita,” je k ogledu muzeja na praznični dan povabil direktor Car.

Kako težek je mamutov zob? Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije/David Kunc

Kako težak je mamutov zob?

Načrti za naslednjih 200 let? “Razrešiti prostorsko stisko, ki jo imamo vse od ustanovitve dalje, muzej se je razvijal, prostorska stiska pa skozi leta povečevala, le manjši del prostorov je namenjen prirodoslovnemu muzeju, zato imamo večino zbirk v najetih dislociranih prostorih. Cilj je, da so naše dragocene zbirke na varnem, močno upamo, da kot je predvideno v osnutku nacionalnega programa za kulturo, da se bo prirodoslovni muzej z investicijo pridobil lastne prostore,” pa je pojasnila direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

Zaščitni znak in simbol prirodoslovnega muzeja ostaja mamut, ki je bil dolgo največji muzejski eksponat. “Še iz časa naše mladosti si vsi najbolj zapomnijo mamuta, danes pa tudi okostje samice brazdastega kita Leonore,” je poudarila direktorica.

Direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

V prirodoslovnem muzeju bodo po njenih besedah na rojstni dan predstavili slikanico o Ljubljanskem barju – Ljubljansko barje v muzeju – močvirje in barje, in sicer v prostoru s prenovljeno Barjansko dioramo. Med drugim si bo organizirano mogoče ogledati tudi razstavo Ščepec soli, na kateri je glavni lik Martin Krpan, ki se zelo dobro spozna na sol.

“V mamutovi dvorani bo predstavljen originalen zob, kako težak je? Dotikanje bo dovoljeno,” je povabila k obisku in dodala, da bo jutri prvič mamut “oživel” na zaslonu, na katerem bodo s pomočjo kamere iz oči v oči z velikim kosmatincem tudi obiskovalci.

Okraševanje muzejske avle za rojstnodnevno praznovanje, prav tu bodo ob 18. uri razrezali torto – vabljeni, je dejala Petra Grom iz NMS-ja. 

ROJSTNODNEVNI PROGRAM

13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem s predstavitvijo nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije

15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi

15.30–17.30 Muzejsko zaodrje – Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.30–16.00 in 16.30–17.00 Knjižnica
16.00–16.30 in 17.00–17.30 Grafični kabinet
15.30–16.15 in 16.30–17.15 Oddelek za konserviranje in restavriranje
16.00–17.00 ogled predmetov iz depoja Arheološkega oddelka
16.00–17.30 ogled predmetov iz depojev Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost

15.00–18.00 Interaktivni muzej
Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
Bleščeča viteška oprava
#ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
#ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre

Pridružite se kadar koli.

15.00–18.00 Kostanj in mošt

17.30–18.00 Nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče
Nastop orkestra v primeru slabega vremena odpade.

18.00 Rojstnodnevna torta

Vabljeni!

Vir: povzeto po MMC; FOTO: MMC (Gorazd Kosmač)

Arhitektura

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Objavljeno

dne

Avtor

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije 2024, ki je potekal od 12. do 14. aprila po vsej državi.

Glasovanje za predstavljene arhitekturne projekte na festivalu Odprte hiše Slovenije je potekalo od 12. aprila do 5. maja 2024. Obiskovalci OHS 2024, so si na festivalu lahko ogledali več kot 70 arhitekturnih projektov in po svojem izboru glasovali za najboljši projekt v kategorijah Javni, družbeni in poslovni projekti, Stanovanjski projekti in prvič tudi v kategoriji Projekti z lesom. Festival OHS temelji na enostavnem konceptu, ki sleherniku omogoča stik in osebno izkušnjo v kakovostni arhitekturi. Vodeni ogledi, ki potekajo pod strokovnim vodstvom arhitektov, konservatorjev, inženirjev, lastnikov, investitorjev in izvajalcev pa obiskovalcem omogočajo, da celostno spoznajo nastanek in pomen posameznega arhitekturnega dela.

Dogodek OHS Award 2024. Foto: Nejc Fon

Festival OHS nagrado podeljuje od leta 2019. Nagrada OHS ni klasična arhitekturna nagrada, ki jo izbrana strokovna žirija podeljuje strokovnjakom na področju arhitekturnega načrtovanja. Nagrada OHS se podeljuje z namenom spodbujanja čim večje participacije najširše javnosti pri razumevanju in  odločanju o izbranih projektih. Vse objekte, ki so predstavljeni v festivalskem programu potrdi strokovna žirija, najširša javnost in obiskovalci pa svoj glas oddajo projektu po svojem izboru. Nagrado OHS tako prejme ekipa, ki je skupaj ustvarila posamezen projekt – arhitekti, inženirji, izvajalci in naročniki, investitorji. Vloga slehernika je pri projektu izjemnega pomena – in še več – vsi sodelujoči pri projektu morajo razumeti kaj pomeni kakovosten prostor in tej ideji skupaj slediti do konca izvedbe. Kompromisne in nestrokovne rešitve nas v prostoru premnogokrat opominjajo še dolgo po tem, ko so bili zadovoljeni najkrajši izvedbeni roki, partikularni interesi in najnižja cena. 

Večplastnost nagrade OHS je danes še posebej pomembno izpostaviti iz dveh vidikov – nagrado izglasuje splošna javnost, ki je uporabnik prostora in katerim je arhitektura v izhodišču namenjena. Poleg arhitektov pa nagrada OHS prepoznava pomembno vlogo investitorjev in izvajalcev, ki jim je mar in razumejo pomen kulture prostora za razvoj skupnosti danes in v prihodnje.

Blaž Budja, član letošnje strokovne žirije je v svojem nagovoru izpostavil pomen skupnosti v današnji družbi, ki je vedno bolj naklonjena individualizmu.Verjame, da s festivalom OHS dvigujemo splošno kulturo in arhitekturi dajemo možnost večjega, širšega skupnega razumevanja in spoštovanja.

“Festival OHS ni svetovno prvenstvo v arhitekturi, zdi se, da se tukaj kljub vsemu individualno umakne kolektivnemu. Še več, pomembno je sodelovati, zmaga pa je skupna. Nagrada OHS je tako edina nagrada, ki jo podeli ljudstvo. Samo tako lahko tudi arhitekti odložimo težo preverjanja strokovnosti skozi prizmo iskanja družbene pomembnosti lastnega poklica.”

Nagrajeni projekti in prejemniki nagrad so bili predstavljeni na dogodku v galeriji Edvard. Nagrade so bile podeljene v treh kategorijah.

V kategoriji  Javni, družbeni in poslovni projekti so nagrado prejeli:

Naročnik: Občina Brežice
Arhitektura in interier: NAINO arhitekturni biro – Grega Bizjak, Tadeja Šepec Bizjak, Črt Breskvar
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Odgovorna konservatorka ZVKDS: Mojca Veršek Rems
Glavni izvajalci: SL Inženiring Boršt d.o.o.

Naročnik: Občina Slovenske Konjice
Arhitektura: Medprostor – Jerneja Fischer Knap, Rok Žnidaršič, Samo Mlakar, Katja Ivić, Dino Mujić
Glavni konservator ZVKDS: Matija Plevnik
Glavni izvajalci: Gradnje Marguč d.o.o., GNOM d.o.o.
Mehanizem dvižne strehe: Maori d.o.o.

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Arhitektura in interier: Enota
Krajinska arhitektura: Krajinaris d.o.o.
Glavni izvajalci: CGP d.d.

V kategoriji  Stanovanjski projekti so bili nagrajeni:

Naročnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Arhitektura: Arhitekti Počivašek Petranovič in Bevk Perović arhitekti – Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Urša Gantar, Matija Bevk, Vasa Perović
Glavni izvajalci: TGH d.o.o.

Naročnik: Majda Senekovič in Vladimir Senekovič
Arhitektura in interier: a2o2 arhitekti
Glavni izvajalci: Stavbarstvo Žerjal – Marko Žerjal s.p.

Naročnik: Uroš Križanec
Arhitektura in interier: Mertelj Vrabič arhitekti
Krajinska arhitektura: Svit Oliver Katanec
Glavni izvajalec: gradbeni inženiring Filipič & Co d.o.o. ter gradbeno podjetje Urteh d.o.o.

V kategoriji Projekti z lesom je nagrade podelil državni sekretar mag. Dejan Židan. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija, javna agencija sta bila v letu 2024 nacionalna partnerja nagrade OHS AWARD.V svojem nagovoru je poudaril pomen trajnostne gradnje in uporabo lesa v arhitekturi. Nagrado so prejeli:

Naročnik: Občina Bohinj
Arhitektura: ARREA ARHITEKTURA, KAL A; Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga
Krajinska arhitektura: Studio AKKA – Luka Javornik, Lara Gligić
Gradbene konstrukcije in dobavitelj lesene konstrukcije: CBD.d.o.o.
Glavni izvajalec: Dema Plus d.o.o.

Naročnik: Špela Koren Girandon in Jernej Girandon
Arhitektura in interier: AG BIRO 55
Lesena konstrukcija: Tesarstvo Štebe

Naročnik: Boštjan Pogorevc
Arhitektura: Biro Gašperič – Matej Gašperič
Konservatorka ZVKDS: Saša Roškar
Glavni izvajalec: Rok Razinger, TRAM d.o.o.

Več o projektu na www.odprtehiseslovenije.org

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Objavljeno

dne

Avtor

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični oblikovalec Ranko Novak.

Grafična identiteta Centra Rog, ki jo podpisuje mladi kolektiv Ansambel, maksimalno izkorišča dogajanje znotraj stavbe in v ospredje postavlja oblikovanje kot dialog orodij, materialov in uporabnikov, beremo v utemeljitvi. Žirija je še zapisala, da neformalni piktogrami in posegi v označevalni sistem ter samozavestna oznaka pročelja kažejo, da je Ljubljana središče navdihnjenega in samozavestnega oblikovanja. Kot je dodala, so navdušeni, “da naročnik zaupa oblikovalski ekipi pri konceptualni zasnovi, ki vzpostavlja oblikovanje kot proces”.

Nagrado za življenjsko delo je Fundacija Brumen podelila drugič v zgodovini delovanja.
Dobitnik nagrade za življenjsko delo Ranko Novak je eden od soustanoviteljev fundacije. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je s svojim grafičnim oblikovanjem zaznamoval okolje, v katerem smo živeli in živimo še vedno. Diplomant profesorja Edvarda Ravnikarja je leta 1980 ustanovil Studio Znak in leta 1994 začel samostojno ustvarjati pod imenom DesigNovak. V tem obdobju je nekaj časa deloval kot direktor Design centra Studia Marketing v Ljubljani. Bil je likovni urednik časopisa Delo, oblikoval je novi prelom časopisa in njegovih prilog. Pozneje je oblikoval časopis Dnevnik in nato še tednik Objektiv.

Foto: Center Rog

Dokaz, zakaj so tiskovine še vedno najboljše
V kategoriji publikacij je zmagal Katalog Universum Plečnik: Od delavnice do mita, ki je nastal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Uredil ga je Tomaž Štoka s souredniki Milošem KoscemNatalijo Lapajne in Bogom Zupančičem. Kot meni žirija, “z odlično tehnično konstrukcijo in izdelavo knjige jasno kaže, čemu in zakaj so tiskovine še vedno najboljše”.

V kategoriji komunikacij je žirija nagradila serijo plakatov, ustvarjenih za Kino Šiška. V kategoriji identitete je za oblikovanje blagovne znamke slavil Juicy Marbles. Nagrado za oblikovanje razstav oziroma informacijsko oblikovanje pa je prejel ilustratorski kotiček v Centru za ilustracijo, ki sta ga zasnovali arhitektki in oblikovalki Sara Badovinac in Sara Škarica.

Foto: MAO

O nagradah za najkakovostnejšo produkcijo vidnih sporočil 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je odločala žirija, v kateri so bili Gerry LeonidasThierry BrunfautLana CavarPerniclas Bedow in Cvetka Požar. Ocenjevali so 300 prijavljenih projektov.
Nagrade so podelili v torek ob odprtju pregledne razstave del v Centru Rog, kjer bo razstava na ogled do 5. maja.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata

Objavljeno

dne

Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.

Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.

V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.

Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž BudjaMaša CvetkoDean Lah in Maja Stamenković.

Hiša za pet svobodnih duhov. Biro Gašperič, Matej Gašperič: Foto: OHS

Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.

Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.

Bazenski kompleks Češča vas. Biro: Enota. Foto: OHS

To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.

V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.

Poslovni objekt Vergerijev trg / Palača Sabini-Grisoni. Arhitektura: BIRO 42 d.o.o. Foto: OHS

V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.

Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.

Center Rog, kreativno središče: Arhitektura: BAX studio. Foto: OHS

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA4 dnevi nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE5 dni nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized6 dni nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA6 dni nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali7 dni nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura2 tedna nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI3 tedni nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE4 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO