Connect with us

DOGODKI

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Objavljeno

dne

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”. Prelistati bo mogoče Dalmatinovo Biblijo, potežkati mamutov zob in še marsikaj.

Začetek muzejstva na slovenskem prostoru predstavlja Deželni muzej za Kranjsko, ki ga je 15. oktobra 1821, pred natanko 200 leti, ustanovil kranjski deželni zbor. Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), ki sta njegova dediča na Muzejski ulici 1 v Ljubljani, tako praznujeta 200. rojstni dan. Na rojstni dan so pripravili pester PROGRAM, ki ga bodo sklenili z rezanjem torte ob 18. uri.

DOMOLJUBNIM PRIJATELJEM ZNANOSTI
“Ob patriotizmu prebivalcev Kranjske, ki so ga pogosto izkazovali v mirnih dneh, pa tudi v dneh nevarnosti in nuj, lahko ob aktivnem sodelovanju z zaupanjem pričakujemo razcvet ustanove, katere cilj je razširiti najpomembnejše znanje za praktično življenje, doseči izboljšave v vseh industrijskih panogah in izkoristiti najbolj smiselno uporabo zakladov domovine,” je v pismu Domoljubnim prijateljem znanosti leta 1823 zapisal predsednik kranjskih deželnih stanov Jožef Kamilo Schmidburg.

“Običajno si ljudje za razne okrogle obletnice podarjamo zlat nakit, dobiš zlato medaljo za posebne dosežke, zato je povsem logično, da smo za takšno častitljivo obletnico pripravili razstavo o zlatu,” je kustosinja Mateja Kos pojasnila razloge, zakaj so za osrednjo razstavo ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije izbrali zlato. Številne izjemno zanimive predmete pa so prispevali muzeji in galerije iz vse Slovenije.

Razstave Zlata sled niso zastavili kronološko, pač pa so si jo zamislili v okviru štirih tematskih področij, in sicer Moč in oblastCerkev in svetoČast in slava ter Bogastvo in razkošje“Začetni del razstave govori o nastanku zlata, pridobivanju, ponarejanju, zlatonosnih rekah itd., konča pa se potem z zlatom v prenesenem pomenu v pregovorih, rekih, sodobni umetnosti, čisto na koncu pa zlato povežemo s časom,” je orisala pot razstave in pojasnila, od kod rek “čas je denar“. Eden od predmetov iz vsakdanjega življenja je mobilni telefon, ki za svoje delovanje uporablja zlato, in prav z njim so na razstavi od najzgodnejših predmetov rdečo nit pripeljali na cilj v sedanjost.

Dalmatinova Biblija, ki jo bo mogoče prelistati, a nadeti si bo treba rokavice.

Najljubša razstava v zadnjem času, ki navdušuje direktorja NMS-ja Pavla Cara, je Zlata sled“To je čudovita razstava, iz načrtov in osnutkov sem jo poznal, a ko sem prvič videl razstavljene predmete v živo, sem si rekel: ‘Vau, to je pa lepo!'” je dejal. Na vprašanje o najljubšem predmetu pa je dejal, da ga ni, ker ga je nemogoče izbrati, saj ima čisto vsak svojo zanimivo zgodbo.

Zakaj zlato intrigira človeka že tisočletja?

“Zlato se zelo lepo sveti in ta njegova barva se ne spreminja, ne korodira kot nekatere druge kovine, je zelo primerno za oblikovanje, zlahka se ga kuje in vliva. In tretji razlog – zlato je redko! Količina zlata na svetu je omejena,” je kustosinja numizmatičnega oddelka Alenka Miškec opisala lastnosti zlata, ki so botrovale temu, da je zlato objekt poželenja, odkar so ga ljudje prvič začeli uporabljati, to je nekako v obdobju bronaste dobe daleč v prazgodovini. “Od nekdaj se je zlato v večji meri uporabljalo za izdelavo dragocenih predmetov oz. nakita in še danes v ta namen porabimo več kot 50 odstotkov zlata, v tehnologiji na drugi strani pa 10 odstotkov, ker je zelo dober prevodnik – mobilni telefoni, računalniki, elektronika,” je dodala.

Keltska “zlata mrzlica” v Muri in Dravi

Predmeti iz numizmatične zbirke so vedno izjemno zanimivi, ker denar nima zgolj ene funkcije. “Na prvo žogo pomislimo, da gre za plačilno, menjalno sredstvo in sredstvo za shranjevanje, vendar ne, denar ima tudi vlogo promocije, je medij in nosilec sporočil ter oblasti oz. vladarske avtoritete. Vsak vladar se je upodobil na novcih,” je dodala Alenka Miškec in navedla primer zlatih medalj ljubljanskih škofov, ki so jih kovali s svojo podobo.

Na razstavi je mogoče videti tudi miniaturni keltski zlatnik, kakršne so Kelti izdelovali na Slovenskem v 2. st. pr. n. št., zlato pa so pridobivali v Muri in Dravi, ki sta edini zlatonosni reki pri nas še dandanes. Kelti so verjetno pridobivali zlato z izpiranjem rečnega proda na velikih glinenih krožnikih na praktično identičen način, kot to lahko gledamo v filmih o zlati mrzlici na ameriškem t. i. divjem zahodu.

Leta 1956 je bil v Ljubljani v središču rimskega mesta Emone odkrit zaklad, v katerem je bilo 22 večkratnih zlatnikov iz sredine 4. stoletja, obdobja, ki je bilo zaradi notranjih sporov v Rimskem cesarstvu izredno nemirno. Takrat se je namreč proticesar Magnencij odpravil proti Italiji s svojo vojsko z željo postati cesar in osvojiti Rim. S tem se seveda ni strinjal pravi cesar, ki ga je potrdil rimski senat, Konstancij II., sin Konstantina Velikega. V času tega pohoda je leta 352 rimska Ljubljana prešla na stran povzpetneža, ko je ta z omenjenim zakladom obdaril odličnega emonskega meščana, najverjetneje župana, ki mu je prostovoljno predal mesto. Magnencij je svojo pot končal s smrtjo leta 353, zaklad pa je bil zakopan avgusta 352, ko je Konstancij II. vnovič zavzel Ljubljano, meščan pa se je ustrašil in kovance zakopal ter se nikoli več ni vrnil, da bi jih izkopal.
Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Zlatniki propadlega uzurpatorja Magnencija

Na ogled bodo tudi neprecenljivi Magnencijevi zlatniki iz 4. st. n. št., najdeni v središču starodavne Emone v Ljubljani leta 1956. Magnencij je bil uzurpator, ki se je za oblast spopadel s cesarjem Konstancijem II., rimska Emona pa je za nekaj časa prešla pod njegovo oblast. “Gre za unikatno najdbo v svetovnem merilu, saj gre za izjemno redke zlatnike, ki so posledično izjemno dragoceni,” je pojasnila Miškec, da bo na ogled tudi delček emonskega zaklada.

Enkratna priložnost je tudi za ogled zlatnika za 14 dukatov, ki je unikat. Kranjski deželni stanovi so ga naredili in podarili Ferdinandu II. leta 1600 ob poroki z Marijo Ano Wittelsbaško. Na koncu zbirke so na ogled tudi slovenski spominski zlatniki, prvi še v tolarjih in novejši z nominalno vrednostjo 100 evrov, a kot je opozorila kustosinja, je zlato v njih vredno veliko veliko več. Enkratna priložnost za ogled vsega naštetega je predvsem zato, ker v muzeju še ni stalne numizmatične razstave, a to bodo popravili v prihodnjem letu, je zatrdila.

Zgodovina deželnega muzeja

“Gre za prvi celovit prikaz zgodovine Deželnega muzeja za Kranjsko in njegovih naslednikov. Marsikaj dolgo ni bilo jasno, začenši z datumom ustanovitve, ki ga zaznamujemo 15. oktobra v spomin na odločbo kranjskih deželnih stanov o ustanovitvi, a v resnici se tistega dne 1821 ni prav veliko zgodilo. Dokler niso prejeli potrditve navsezadnje cesarja, muzej formalno ni mogel zaživeti,” je o monografiji Narodni muzej Slovenije 200 let, ki je izšla ob jubileju, povedal kustos Tomaž Lazar, eden od glavnih urednikov. Cesarjeva potrditev je po njegovih besedah prišla nato leta 1826, leta 1831, ko v licejski stavbi uredijo prve prostore, pa javnost šele prvič res lahko stopi v muzej.

“Po prvotnih načrtih bi muzej moral postati polihistorsko središče, imel naj bi kustosa, ki se spozna na čisto vsa mogoča področja in se angažira tudi pri aktualnih izzivih, recimo velikih javnih projektih, naslednja funkcija pa naj bi bila tudi spodbujanje obrti in industrije,” je pojasnil Lazar in dodal, da je bilo to med drugim v dosedanjih objavah precej prezrto.

Tomaž Lazar, eden glavnih urednikov sveže izdane monografije Narodni muzej Slovenije 200 let.

Na okrogli mizi bodo poleg omenjene monografije o zgodovini NMS-ja predstavili tudi monografijo Dragocenosti narodnega muzeja, v kateri so napravili jagodni izbor najzanimivejših predmetov in 100. številko revije Scopolia, revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je prav tako posvečena 200-letnici.

“Zaodrje” – skriti zakladi muzejskih depojev

Na dan odprtih vrat si bo mogoče izjemoma ogledati tudi enega redkih ohranjenih srednjeveških vitrajev iz leta 1510 in nekatere druge izdelke ljubljanskih steklarn z začetka 16. stoletja. “Enega bodo ljudje lahko prijeli v roke, torej steklo iz 16. stoletja,” je pojasnila kustosinja Kos in dodala, da bo na ogled tudi produkcija keramične industrije 60. let 20. stoletja, ki bo poskrbela za malo nostalgije pri starejših obiskovalcih.

Žara s srcem Gabriela Girauda

Koliko neraziskanih zakladov se skriva v depojih? “Blazno veliko predmetov imamo, ki nikoli še niso bili predstavljeni javnosti. Naš oddelek skrbi za več kot 60.000 predmetov, si predstavljate, če bi hoteli vse to predstaviti, koliko razstavnih prostorov bi potrebovali? So pa to zagotovo izjemni kosi, ki si zaslužijo slej kot prej priti iz teme na svetlo,” je povedal kustos Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Eden njegovih najljubših predmetov, s katerimi se trenutno ukvarja, je srebrna in z zlatom okrašena žara brata Gabriela Girauda, ustanovitelja samostana trapistov v Rajhenburgu pri Brestanici.

Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. 

“Ko je umrl, so mu izrezali srce in ga dali v žaro, ga pokopali v Rajhenburgu na pokopališču Trapistov, njegovo telo pa odpeljali nazaj v Francijo. Naredili smo raziskave, ali gre dejansko za človeško srce, ali je to res njegovo srce, ugotovili pa smo tudi, s kakšnimi boleznimi se je spopadal. Dokazali smo, da gre za človeško srce, DNK je bil težje dokazljiv, ker je srce že sto let v formalinu in se je zabrisalo, smo pa ugotovili še, da je pater bolehal za kardiomiopatijo, pešanjem srca, to je bolezen, za katero tudi jaz boleham, tako da sva na neki način povezana,” je povedal Knez in dodal, da je po svetu ogromno ponarejenih relikviarjev, kjer gre pri domnevnih kosteh svetnika v resnici za prašičje, kokošje ali kakšne druge kosti.

Žara je trenutno na ogled na razstavi Zlata sled, potem pa jo bomo vrnili v Rajhenburg na razstavo Trapisti v Rajhenburgu“Na neki način se bo po dobrih stotih letih brat Gabriel vrnil v svoj samostan,” je sklenil.

Bronast limoški križ

Kustos Knez je za obiskovalce v depojskem muzejskem ‘zaodrju’ pripravil dva predmeta, in sicer bronast limoški križ iz 12. stoletja, gre za romanski križ, ki je izjemna redkost. “Ljudje ga bodo lahko tudi prijeli v roke, v rokavicah seveda,” je izpostavil unikatno priložnost za kaj takega. Drugi predmet pa je pipa gorjuške izdelave – višnjarica, ki je “lepa in atraktivna ter kot del slovenske dediščine toliko zanimivejša”. “Izdelovalci gorjuških pip izumirajo, samo enega imamo še, pa še ta ni od tam doma, ker se je priženil iz Štajerske in k sreči prevzel obrt in jo nadaljuje,” je pojasnil.

Bogastvo železnodobne zbirke

Po besedah kustosa Boštjana Laharnarja z arheološkega oddelka je železnodobna zbirka tako bogata, da bi z njo lahko napolnili vseh pet dvoran muzeja, in to še vedno ne bi bilo vse. Izmed predmetov je izpostavil trinožnik iz Kranja, gre za obredno posodo na treh nogah iz 8. st. pr. n. št., na kateri so verjetno kurili kadila, smolo. “Presenetljivo je, da je bil najden v Kranju, ker sicer najbolj primerljive predmete najdemo pri Etruščanih onkraj Apeninov,” je izpostavil.

V ‘muzejskem zaodrju’ pa bo bodo, tako Laharnar, na ogled med drugim tudi železnodobne bronaste posode ciste. “Priročne so bile tako za pitje kot za pokopavanje, v nekem trenutku je posoda, ki je služila na pojedinah, postala žara,” je dejal in dodal, da je zanimivo tudi, kako je ta isti tip posode lahko izjemno različnih dimenzij.

Boštjan Laharnar, oddelek za arheologijo.

Na ogled bo tudi kotliček z dvema ročkama. “Zelo všeč mi je teza moje profesorice Bibe Teržan, ki govori o tem, da gre za pokale zmagovalnih konj, ki so sodelovali v konjskih dirkah železne dobe. Za nagrado so dobili pokal in v njem nasut priboljšek,” je nadaljeval in dodal, da je zmagovalni konj dobil tudi imenitno zmagovalno opravo, ki bo prav tako na ogled. “Gre za unikatni izdelek železnodobnega rokodelca brez primerjave na svetu, ki je bil najden v Malenškovi gomili v Novem mestu,” je sklenil.

Zakladnica grafičnega kabineta

“Grafični kabinet je prava zakladnica likovnega gradiva, hranimo številne zbirke, npr. grafične odtise vseh mogočih tehnik od bakrorezov, lesorezov do jedkanic in litografij, pa tudi unikate, kot so risbe in akvareli,” je za MMC povedala vodja grafičnega kabineta Blaženka First in hkrati izpostavila tudi bogato zbirko fotografij, pri katerih ne moremo mimo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka na steklu. Prav Puhar bo med številnimi drugimi na ogled v kabinetu ob dnevu odprtih vrat ‘muzejskega zaodrja’.

Blaženka First, vodja grafičnega oddelka

“Izjemna je tudi zbirka bakroreznih plošč, še posebej plošč Florjančičevega zemljevida (Janez Dizma Florjančič), ki ga imajo nekateri oddelki odtisnjenega na papirju, grafični kabinet pa hrani matrice, torej grafične plošče, s katerimi je bil zemljevid odtisnjen,” je še pojasnila in ob tem navedla, da je bil Florjančič pravi ‘uomo universale oz. multipraktik’. Bil je menih cistercijanec, matematik, geograf, kartograf, astronom itd.

“Skupni imenovalec vsega tega gradiva je podlaga, nosilec, na katerega je narejen neki likovni zapis. Papir, pergament in npr. svila so krhki, nežni in občutljivi nosilci in so deležni posebnega režima razstavljanja, to gradivo nikoli ni razstavljeno permanentno, pač pa zgolj v omejenem času,” je še nadaljevala in dodala, da to, da gradiva ni na stalni razstavi, ne pomeni, da je “skrito pred javnostjo”. Če si hočemo ogledati, kar koli “skriva” grafični kabinet, se moramo zgolj naročiti vnaprej.

V tridesetih letih 16. stoletja se je evropska renesančna umetnost iztekla v manierizem, pretanjeni slog visoke estetske dovršenosti. Virtuozi grafičnega medija severno in južno od Alp so zapeli slavospev ženskemu aktu elegantnih položajev in čutne, dražljive lepote, najsi so podajali antične boginje ali junakinje iz Svetega pisma in svetniških legend.
Foto: Narodni muzej Slovenije

Prelistati bo mogoče Dalmatinovo biblijo

Po besedah vodje knjižnice NMS-ja Mateja Hreščaka bo na dan odprtih vrat v ‘zaodrju’ predstavljeno in javnosti pokazano tudi knjižnično skladišče, ki je sicer dostopno zgolj za zaposlene. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka restavriranje knjig, in se seznanili s starejšim delom fonda. “Imamo nekaj dejanskih dragocenosti: Dalmatinovo biblijo, Prešernovo diplomo in na novo odkriti Florjančičev zemljevid, ki verjetno datira v leto 1782,” je pojasnil in hitro dodal še Zoisova pisma in Vodnikove spise.

Matej Hreščak, vodja knjižnjice NMS-ja. 

Predstavitev restavratorskih in konservatorskih tehnik

Nataša Nemeček z oddelka za konzerviranje in restavriranje je glede muzejskega dneva odprtih vrat dejala, da bodo v restavratorski delavnici v ‘zaodrju’ obiskovalcem pokazali restavriranje kovinskih predmetov, kopistiko in eksperimentalno arheologijo. “Vsi konservatorsko-restavratorski postopki in izdelava kopij trajajo zelo dolgo, tako da bomo pokazali zgolj koncept dela,” pa je dodala njena kolegica z oddelka Eva Menart.

Pri kovinskih predmetih je po njunih besedah za naravoslovne raziskave primerna rentgenska fluorescenčna spektrometrija, s katero lahko ugotovijo sestavo kovinskih zlitin in tako lažje izberejo najprimernejše restavratorske tehnike. “Pri barvnih zlitinah velikokrat v preteklosti niso vedeli, ali je predmet pozlačen ali ne in je samo bronast,” je pojasnila Nemeček.

Restavratorske in konservatorske postopke bosta pojasnili in delno prikazali Eva Menart in Nataša Nemeček (od leve proti desni). 

Aktivne oblike podajanja znanja

“Interaktivni pristop teži k aktivni vključitvi obiskovalcev, kar je danes imperativ predstavljanja in interpretiranja. Ne gre za pretirano poenostavitev ali samo zabavo, temveč za metodo interpretacije, ki skozi praktično delo poveča doživetje, ponudi izkušnjo in s tem pripomore k boljšemu razumevanju in pomnjenju,” pa je povedala Andreja Breznik iz pedagoške službe.

Kam bo Narodni muzej zakorakal v prihodnjih 200 letih?

“Ravno danes razmišljamo o prehojenih 200 letih, izšla je monografija, pred dvema urama sem dobil prvi izvod v roke – čudovita knjiga! Z mislimi smo v preteklosti, jo pa bomo poskušali preslikati v prihodnost, slediti trendom muzealstva in se prilagajati novim izzivom na tem področju,” je odgovoril direktor NMS-ja Car in dodal, da načrtujejo širjenje zbirk in da bodo zagotovo ostali v trenutni stavbi.

Muzeji postajajo vedno bolj interaktivni in vse manj statični. “Razstave iz prejšnjega stoletja, ki so prikazovale toliko in toliko predmetov, ki zgolj ležijo na policah, so preživete. Danes hočemo obiskovalcu čim bolje predstaviti življenje oz. svet, kakršen je bil nekoč. Izjemna priložnost za to so virtualizacije. NMS sodeluje v širšem evropskem projektu, kjer raziskujemo dva rimska tabora, prikaz pa bo virtualiziran v sklopu stalne razstave, kjer se bo obiskovalec s 3D-očali lahko potopil v svet pred 2000 leti,” je navedel primer Car.

.Direktor NMS-ja Pavel Car

Prihaja Zgodovina Slovencev

Po besedah direktorja je eden ključnih projektov za naprej, ko se konča norija okoli 200-letnice, razstava Zgodovina Slovencev“To je tisto, kar nam manjka. Številni turisti, ki pridejo v muzej, sprašujejo, kje bi lahko videli še preostali del zgodovine tega področja, pa je nimamo,” je nadaljeval. Projekta se bodo lotili nemudoma, ko bo konec projektov v okviru 200-letnice, k sodelovanju pa povabili stroko z vseh vetrov od ljubljanske univerze in SAZU-ja do Arhiva RS in druglih muzejev, ki so dejavni na tem področju. Zadevo vidijo kot ‘vseslovenski projekt’, je zatrdil. Kdaj se pojavi prvi Slovenec? “Začne se v sredini 19. stoletja, ko se na slovenskih taborih začne uporabljati beseda Slovenec, prej smo bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci,” je odvrnil. Ljudem je bilo preprosto na taborih treba šele povedati in jih prepričati o tem, da so Slovenci.

Zakaj se obiskovalcem točno na 200. obletnico splača potruditi do NMS-ja?

“Zato, ker prvič kažemo oz. odpiramo skrite kotičke, ki jih obiskovalci nikoli nimajo priložnosti videti, pokazali bomo konservatorske delavnice, grafični kabinet in pa večji del knjižnice, ki je čudovita,” je k ogledu muzeja na praznični dan povabil direktor Car.

Kako težek je mamutov zob? Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije/David Kunc

Kako težak je mamutov zob?

Načrti za naslednjih 200 let? “Razrešiti prostorsko stisko, ki jo imamo vse od ustanovitve dalje, muzej se je razvijal, prostorska stiska pa skozi leta povečevala, le manjši del prostorov je namenjen prirodoslovnemu muzeju, zato imamo večino zbirk v najetih dislociranih prostorih. Cilj je, da so naše dragocene zbirke na varnem, močno upamo, da kot je predvideno v osnutku nacionalnega programa za kulturo, da se bo prirodoslovni muzej z investicijo pridobil lastne prostore,” pa je pojasnila direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

Zaščitni znak in simbol prirodoslovnega muzeja ostaja mamut, ki je bil dolgo največji muzejski eksponat. “Še iz časa naše mladosti si vsi najbolj zapomnijo mamuta, danes pa tudi okostje samice brazdastega kita Leonore,” je poudarila direktorica.

Direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

V prirodoslovnem muzeju bodo po njenih besedah na rojstni dan predstavili slikanico o Ljubljanskem barju – Ljubljansko barje v muzeju – močvirje in barje, in sicer v prostoru s prenovljeno Barjansko dioramo. Med drugim si bo organizirano mogoče ogledati tudi razstavo Ščepec soli, na kateri je glavni lik Martin Krpan, ki se zelo dobro spozna na sol.

“V mamutovi dvorani bo predstavljen originalen zob, kako težak je? Dotikanje bo dovoljeno,” je povabila k obisku in dodala, da bo jutri prvič mamut “oživel” na zaslonu, na katerem bodo s pomočjo kamere iz oči v oči z velikim kosmatincem tudi obiskovalci.

Okraševanje muzejske avle za rojstnodnevno praznovanje, prav tu bodo ob 18. uri razrezali torto – vabljeni, je dejala Petra Grom iz NMS-ja. 

ROJSTNODNEVNI PROGRAM

13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem s predstavitvijo nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije

15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi

15.30–17.30 Muzejsko zaodrje – Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.30–16.00 in 16.30–17.00 Knjižnica
16.00–16.30 in 17.00–17.30 Grafični kabinet
15.30–16.15 in 16.30–17.15 Oddelek za konserviranje in restavriranje
16.00–17.00 ogled predmetov iz depoja Arheološkega oddelka
16.00–17.30 ogled predmetov iz depojev Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost

15.00–18.00 Interaktivni muzej
Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
Bleščeča viteška oprava
#ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
#ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre

Pridružite se kadar koli.

15.00–18.00 Kostanj in mošt

17.30–18.00 Nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče
Nastop orkestra v primeru slabega vremena odpade.

18.00 Rojstnodnevna torta

Vabljeni!

Vir: povzeto po MMC; FOTO: MMC (Gorazd Kosmač)

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

dne

Avtor

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia
Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Predstavljen program EPK GO! 2025

Objavljeno

dne

Avtor

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.

Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.

Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 postali evropski prestolnici kulture. Načrtovanih je več kot 400 dogodkov, vključno s kulinaričnimi, glasbenimi, umetniškimi in športnimi vrhunci. Foto: GO 2025! Nova Gorica – Gorizia

Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.

Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.

Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.

Naziv bodo prevzeli v petek v Bad Ischlu. Foto: salzkammergut.at

Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.

To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.

V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.

Posebej slovesno bo tudi ob sklepni slovesnosti med 1. in 5. decembrom, ko bosta mesti s svetlobnimi instalacijami in spremljajočimi koncerti na eni strani sklenili projekt EPK, na drugi pa bosta simbolično prižgali novo sodelovanje – skupno praznično okrasitev obeh Goric od leta 2025 naprej. Foto: GO 2025! Nova Gorica – Gorizia

Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.

Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!

Objavljeno

dne

Avtor

Edinstveni sladki okusi in romantična atmosfera so popoln recept za vikend v znamenju čokoladnega festivala. Od 8. do 10. novembra bo Opatija znova postala prava čokoladna prestolnica, kjer bodo ljubitelji te sladke dobrote lahko uživali v vrhunskih okusih in nepozabnih čokoladnih doživetjih.  Čokoladnemu festivalu se pridružuje hotelska veriga Amadria Park, ki v svojem sladkem čokoladnem laboratoriju Milenij Choco World v času festivala organizira navdihujoče čokoladne delavnice. Vse do 15.decembra se lahko razvajate tudi z razkošnimi čokoladnimi masažami, izbranimi sladicami v zgodovinski kavarni, čokoladno gastronomsko ponudbo in si privoščite popoln oddih v znamenju čokolade.

Čokoladna masaža v priljubljenem letovišču cesarjev

Amadria Park Hotel Milenij, ki se nahaja v središču Opatije, je prava zgodovinska znamenitost, ki prinaša razkošje habsburške aristokracije v današnji čas. Zgrajen v času Habsburžanov, hotel Milenij ni le luksuzna vila, ampak tudi kulturno-zgodovinski simbol, kjer so nekoč bivali plemiči, vključno z legendarno cesarico Sissi. Posebna SPA ponudba med Festivalom čokolade zato vključuje tudi kraljevske čokoladne tretmaje, ki obljubljajo vrhunsko sprostitev.

Posebna ponudba masaž ob Festivalu čokolade dodatno bogati doživetje in vključuje štiri luksuzne tretmaje, vsak v trajanju 50 minut: Čokoladno masažo, Jaffa doživetje, Črno-beli svet in Pina Colado. Vsak od teh tretmajev je zasnovan tako, da gostom nudi občutek kraljevskega razkošja in popolne sprostitve.

Čokoladni meni pod znamenitimi arkadami

Elegantna restavracija Argonauti, ki se nahaja v hotelu Milenij, ponuja prefinjeno in avtentično gastronomsko doživetje s pogledom na morje. V notranjosti restavracije je razkošen prostor z dih jemajočimi detajli, stene pa krasijo freske, ki pripomorejo k edinstveni atmosferi. Med festivalom restavracija pripravlja poseben jedilnik, ki bo na voljo od 15. novembra do 15. decembra. V tem času pa ne zamudite tudi ročno izdelanih čokoladnih pralin Milenij Choco na priljubljeni terasi kavarne Wagner.

Zgodovinska kavarna nad tovarno čokolade

Kavarna hotela Continental je že od nekdaj znana kot kraj za najboljše sladice v Opatiji in nosi naziv najstarejše mestne kavarne v Opatiji. V času čokoladnega vikenda bodo gostje lahko uživali v ročno izdelanih čokoladah, čokoladnem fonduju, sladicah, polnjenih s čokolado, ter si privoščili izbrane tople in hladne čokoladne napitke.

Gastronomska ponudba ob morju

Prav na obali se nahaja Amadria Park Hotel Royal, ki ponuja edinstveno gastronomsko ponudbo v restavraciji Symphonie. Tam bodo goste razveselili s posebnim, čokoladnim jedilnikom in prijetno živo glasbo. Dogodek je odprt za vse obiskovalce – tako hotelske goste kot zunanje obiskovalce.

Polepšajte si torej jesenske dni s sladkim oddihom v Opatiji in uživajte v izbranih okusih čokoladnega festivala. Privoščite si popoln oddih v hotelih Amadria Park, sproščujoče trenutke s tradicijo in razvajanje s pogledom na morje. Ne zamudite čokoladnega raja v Opatiji, od 8. do 10.novembra!

Nadaljuj z branjem
Dizajn16 ur nazaj

Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb

Natečaj ki ga je organiziralo hrvaško društvo oblikovalcev v imenu Mestne občine Zagreb, išče “unikatno in visokokakovostno” konceptualno rešitev za...

DEDIŠČINA17 ur nazaj

Na Vodnikovi domačiji, ki se vrača v prenovljene prostore v Šiški, zaživela tudi skupna soba za pisanje in ilustriranje

Po nekaj manj kot dveh letih se Vodnikova domačija iz središča prestolnice vrača v svoje prenovljene matične prostore v Šiški....

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vetrinjski dvor je najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru

Na dogodku, ki sta ga organizirala Narodni dom Maribor in Sinagoga Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico...

Arhitektura2 tedna nazaj

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar...

TEHNOLOGIJE2 tedna nazaj

Cybathlon 2024: tehnološko napredne rešitve za invalide

Kako z robotsko protetično roko zavežeš čevlje, kako s protetično nogo prečkaš neraven teren in kako z invalidskim vozičkom premagaš...

DOGODKI2 tedna nazaj

Predstavljen program EPK GO! 2025

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru,...

Arhitektura2 tedna nazaj

Problemska razstava Vizije SO 19

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj...

ZANIMIVOSTI3 tedni nazaj

Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko...

UMETNOST3 tedni nazaj

Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora. S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora,...

OBLIKOVANJE4 tedni nazaj

Oblikovalcu Robertu Žvoklju ugledna nagrada “Red Dot” za poštni znamki

Slovenski oblikovalec Robert Žvokelj je prejel eno najuglednejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot, ki si jo je prislužil z...

POPULARNO